Na podlagi 42. in 101. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) ter 1. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89 in 29/90), v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), izdaja minister za obrambo

S tem pravilnikom se ureja uporaba in registracija zrakoplovov Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki so registrirani na ministrstvo in vpisani v register zrakoplovov Republike Slovenije ali v register vojaških zrakoplovov.
Ta pravilnik ureja tudi letenje in vzdrževanje vojaških zrakoplovov, število in sestavo posadk vojaških zrakoplovov, kriterije in pogoje za pridobitev dovoljenj vojaškega letalskega osebja, vojaško kontrolo letenja in nadzor zračnega prostora ter letalsko inšpekcijo v vojaškem letalstvu Slovenske vojske.

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. zrakoplov ministrstva je zrakoplov, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti ministrstva oziroma Slovenske vojske;
2. civilni zrakoplov je zrakoplov ministrstva, ki je vpisan v register zrakoplovov Republike Slovenije;
3. vojaški zrakoplov je zrakoplov ministrstva, ki je vpisan v register vojaških zrakoplovov;
4. zračni prostor Republike Slovenije je prostor nad kopnim ozemljem in teritorialnim morjem Republike Slovenije;
5. kontrolirani zračni prostor je del zračnega prostora Republike Slovenije, v katerem je za vodenje zračnega prometa in razdvajanje zrakoplovov pristojna kontrola letenja;
6. odgovornostno zavarovanje zrakoplovov je zavarovanje odgovornosti za škode, ki jih zrakoplov v letu povzroči na zemlji, ter zavarovančeve odgovornosti za druge škode po določilih civilnega prava, ki jih utegne povzročiti drugim zaradi posesti ali uporabe zrakoplova;
7. materialna dolžnost je dolžnost, ki jo v skladu z zakonom o obrambi uresničujejo državljani in pravne osebe z dajanjem vozil, strojev, objektov in druge opreme za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe;
8. vojaško letalsko osebje so pripadniki stalne, mirnodobne in vojne sestave Slovenske vojske, ki izvršujejo naloge ali sodelujejo pri izvajanju nalog vojaškega letalstva in imajo za to ustrezna vojaška letalska dovoljenja;
9. program letalskega usposabljanja je program usposabljanja po področjih in nalogah, na podlagi katerih se načrtuje in izvaja letenje zrakoplovov ministrstva;
10. vojaška kontrola letenja je izdajanje povelj, dovoljenj, instrukcij in obvestil posadkam vojaških zrakoplovov v skladu s predpisi o letenju vojaških zrakoplovov, vojaški kontroli letenja in nadzoru zračnega prostora;
11. nadzor zračnega prostora so aktivnosti, ukrepi in postopki, katerih namen je ugotavljanje kršitev zračnega prostora in zagotavljanje pogojev za zaščito zračnega prostora Republike Slovenije;
12. operativni center vojaškega letalstva in zračne obrambe je organizacijska enota sistema zračne obrambe, iz katere se operativno vodita vojaški nadzor, kontrola in obramba zračnega prostora;
13. uporabnik zrakoplova so enote in poveljstva Slovenske vojske, ministrstvo in drugi, za katere se izvaja določena zrakoplovna storitev;
14. načrt poleta so podatki o nameravanem poletu zrakoplova, ki se pristojni kontroli letenja praviloma predložijo pisno;
15. načrt letenja so podatki o načrtovanem letenju letalske enote Slovenske vojske v določenem obdobju;
16. letalsko usposabljanje je proces pridobivanja znanj in veščin, ki se izvaja po programu letalskega usposabljanja z namenom zagotavljanja ustrezne usposobljenosti vojaškega letalskega osebja za izvrševanje namenskih nalog v miru in vojni;
17. letalsko šolanje je del letalskega usposabljanja za pridobitev ustrezne izobrazbe in dovoljenj za poklicno delo v sestavi vojaškega letalstva Slovenske vojske;
18. letalska naloga so aktivnosti, ki se nanašajo na izvršitev poleta posameznega zrakoplova ali skupine zrakoplovov in se izvajajo od začetka priprave za polet do zaključka analize poleta.

Ministrstvo zavaruje zrakoplove v skladu s splošnimi predpisi. Zavarovanje obsega tudi zavarovanje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči oziroma pri prevozih zunanjih tovorov s helikopterji. Zrakoplovi ministrstva se zavarujejo v obsegu, ki ga določi minister za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister).
Nezgodno se zavarujejo vojaško letalsko osebje in potniki, ki neposredno sodelujejo pri izvrševanju letalskih nalog.
Dokumentacijo o zavarovanju zrakoplovov ter vojaškega letalskega osebja in potnikov vodi in hrani ministrstvo.

Slovenska vojska za izvrševanje svojih nalog uporablja civilne in vojaške zrakoplove ministrstva.

Zrakoplovi ministrstva se vpišejo v register zrakoplovov Republike Slovenije ali v register vojaških zrakoplovov.
Za civilne zrakoplove ministrstva se uporabljajo splošni predpisi. Uporaba teh zrakoplovov je dovoljena za vojaške naloge, ki niso v nasprotju s civilnimi predpisi o zračni plovbi.
Za vojaške zrakoplove ministrstva se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo civilno zračno plovbo, razen če s posebnimi predpisi ni določeno drugače.
Vsak zrakoplov je lahko vpisan samo v en register. Če je zrakoplov že vpisan v enega od obeh registrov, se vpis v drugi register lahko izvrši samo ob predložitvi dokaza o izpisu iz registra, v katerem je bil pred tem vpisan.

Predloge za vpis zrakoplovov ministrstva v register zrakoplovov Republike Slovenije vloži ministrstvo.
Podatki o vpisu zrakoplovov v register zrakoplovov Republike Slovenije se hranijo v pristojnih organizacijskih enotah ministrstva in Generalštaba Slovenske vojske, ki so pristojne za vojaško letalstvo.

Register vojaških zrakoplovov vodi Uprava za logistiko ministrstva v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo in označevanje državne pripadnosti vojaških zrakoplovov. Kopijo registra vojaških zrakoplovov hrani Generalštab Slovenske vojske.
Register vojaških zrakoplovov je zaupen in se označuje s stopnjo zaupnosti “obramba, vojaška skrivnost, strogo zaupno”.
Register vojaških zrakoplovov ustanovi minister.

Registracijo, registrske oznake in označevanje državne pripadnosti vojaških zrakoplovov ureja poseben predpis.

Letenje civilnih zrakoplovov ministrstva se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo civilno zračno plovbo.

Za letenje vojaških zrakoplovov veljajo naslednja pravila:
1. vojaški zrakoplovi lahko letijo v celotnem zračnem prostoru Republike Slovenije, razen v primerih, ko to predpisi o civilni zračni plovbi izrecno prepovedujejo;
2. vojaški zrakoplovi letijo v kontroliranem zračnem prostoru v skladu s pravili in predpisi, ki veljajo za letenje v kontroliranem zračnem prostoru;
3. minimalna višina letenja v conah nizkega letenja je 50 čevljev nad terenom. Ta omejitev ne velja za helikopterje, če je za izvršitev naloge potrebno letenje na manjši višini ter so upoštevani ustrezni postopki za zagotovitev varnosti letenja. Pri letenju nad naseljenimi mesti se smiselno upoštevajo določbe predpisov o letenju civilnih zrakoplovov. Minimalna višina letenja vojaških zrakoplovov z oborožitvijo nad naseljenimi mesti se določi tako, da je pri izgubi pogonske sile omogočen varen dolet zrakoplova na nenaseljeno območje, vendar ta višina ne sme biti manjša od višine, ki jo določajo predpisi o letenju civilnih zrakoplovov;
4. izvenletališki pristanki zrakoplovov se izvajajo zaradi usposabljanja pod pogojem, da je to predvideno s programom letalskega usposabljanja ter da je vodja zrakoplova usposobljen za izvenletališke pristanke;
5. letenje vojaških zrakoplovov z nadzvočno hitrostjo se izvaja na višinah nad 36.000 čevljev z odobritvijo pristojne službe kontrole letenja, če je to predvideno s programom letalskega usposabljanja;
6. letenje zrakoplovov na višinah nad 10.000 čevljev je dovoljeno ob uporabi naprave za oskrbo s kisikom. Letenje na višinah nad 26.000 čevljev je dovoljeno samo, če je padalo opremljeno z napravo za oskrbo s kisikom. Letenje s pokvarjeno ali nepopolno opremo za višinsko letenje ali z uporabo osebne opreme, ki pripada drugi osebi, ni dovoljeno;
7. instrumentalno letenje v meteoroloških pogojih za instrumentalno letenje na enosedežnem zrakoplovu je dovoljeno, če je pilot usposobljen, in v trenaži za letenje v takšnih pogojih. Letenje v umetno ustvarjenih pogojih za instrumentalno letenje na enosedežnem zrakoplovu je dovoljeno nad minimalnimi predpisanimi višinami za instrumentalno letenje. Na vseh zrakoplovih ministrstva je prepovedano letenje v umetno ustvarjenih pogojih za instrumentalno letenje v oblakih in ponoči;
8. nočno letenje se lahko izvaja v skladu s pravili letenja pri zunanji vidljivosti ali s pravili instrumentalnega letenja. Za nočno letenje vojaških zrakoplovov po šolskem krogu ne veljajo omejitve o številu zrakoplovov;
9. odvisno od širine vzletno pristajalne steze, kategorije zrakoplova in usposobljenosti posadk, je dovoljeno istočasno vzletanje in pristajanje skupine do štirih letal, razen ponoči, ko pristajanje v skupini ni dovoljeno. Podnevi je dovoljeno istočasno vzletanje skupine do dvanajst in ponoči do osem helikopterjev. Podnevi je dovoljeno istočasno pristajanje skupine do osem in ponoči do štirih helikopterjev. Vodja skupine ne sme izvajati elementov, za katere niso usposobljeni vsi spremljevalci v skupini, in elementov, ki z nalogo za polet niso določeni. Spremljevalec ne sme spremeniti položaja v skupini ali zapustiti skupine brez odobritve vodje skupine, razen izjemoma, ko vzdrževanje položaja v skupini ni mogoče.
Za pravila letenja vojaških zrakoplovov ministrstva, ki niso določena v prejšnjem odstavku, se uporabljajo splošni predpisi.

Letenje civilnih zrakoplovov nad odprtim morjem se izvaja v skladu z mednarodnimi normami.
Letenje vojaških zrakoplovov nad odprtim morjem se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo letenje vojaških zrakoplovov.

Letenje civilnih zrakoplovov v zračnem prostoru druge države je dovoljeno v skladu s predpisi te države. Če posebnih predpisov ni, je letenje dovoljeno v skladu z mednarodnimi ali meddržavnimi sporazumi.
Letenje vojaških zrakoplovov v zračnem prostoru druge države je dovoljeno v skladu s predpisi te države oziroma v skladu z meddržavnim sporazumom.

Število in sestava članov posadk civilnih zrakoplovov se določi v skladu s splošnim predpisi.
Število in sestavo članov posadk vojaških zrakoplovov določi poveljnik samostojne eskadrilje, njej enake ali višje enote, glede na načrtovane naloge, vendar ne v manjšem obsegu in sestavi, kot je to določeno v navodilu za uporabo določene vrste in tipa zrakoplova.

Vodja zrakoplova je pilot na enosedežnem zrakoplovu, prvi pilot na večsedežnem zrakoplovu ali pilot, ki izvaja usposabljanje ali preverjanje pilota v letu.
Vodja zrakoplova je nadrejen posadki zrakoplova. Odgovoren je za izvedbo celotne naloge od sprejema do zaključka naloge.
Osebe, ki se prevažajo v zrakoplovu, oziroma sodelujejo na drug način pri izvedbi naloge, so ne glede na čin in položaj dolžne izvrševati navodila in povelja vodje zrakoplova, ki se nanašajo na red v zrakoplovu ter postopke pri izrednih dogodkih med letom.
Uporabnik zrakoplova se je pri izvajanju letalske naloge dolžan ravnati v skladu z navodili vodje zrakoplova in ostalih članov posadke.

Posadka zrakoplova je pri izvajanju letalskih nalog dolžna upoštevati predpise o zračni plovbi, ki urejajo letenje civilnih in vojaških zrakoplovov, in predpise ter ukaze, ki določajo organizacijo izvajanja letalskih nalog v letalskih enotah.
V primeru neusklajenosti predpisov je posadka civilnega ali vojaškega zrakoplova dolžna postopati po navodilih pristojne kontrole letenja in na način, ki ne ogroža civilne zračne plovbe.

Letalsko osebje mora biti za opravljanje letalskih nalog ustrezno strokovno usposobljeno, izpolnjevati mora posebne zdravstvene pogoje in imeti veljavna dovoljenja v skladu s predpisi.
Dovoljenja in zdravstveni pogoji vojaškega letalskega osebja se urejajo s posebnimi predpisi. Vojaška dovoljenja lahko pridobijo pripadniki stalne, mirnodobne in vojne sestave Slovenske vojske, ki imajo ustrezna civilna dovoljenja in končano predpisano vojaško usposabljanje.
Predpise iz prejšnjega odstavka izda minister.

Zrakoplovi ministrstva se lahko uporabljajo, če izpolnjujejo predpisane pogoje za varno zračno plovbo v skladu z navodili za uporabo in vzdrževanje zrakoplovov.
Vsaka vrsta in tip zrakoplova se lahko uporablja samo za tiste naloge, ki so predvidene s programom letalskega usposabljanja in navodili za uporabo zrakoplova.

Zrakoplovi ministrstva se uporabljajo na podlagi načrtov letenja in ukazov načelnika Generalštaba Slovenske vojske, v njegovi odsotnosti pa vojaške osebe, ki jo on pooblasti.
Načrti letenja so letni, mesečni, tedenski in dnevni. Za letenje posameznega zrakoplova se predloži načrt poleta pristojni kontroli letenja in operativnemu centru vojaškega letalstva in zračne obrambe.

Letni načrt letenja izdeluje samostojna eskadrilja, njej enaka ali višja enota. V letnem načrtu letenja se določijo:
– skupni naleti pilotov po tipih zrakoplovov;
– nalet po tipu zrakoplova za enoto;
– delitev naleta po vrstah in pogojih za pilota in enoto.
Osnovne podatke za letni načrt letenja določi Generalštab Slovenske vojske na podlagi razpoložljivih tehničnih, materialnih in kadrovskih zmogljivosti letalskih enot in v skladu z direktivo za usposabljanje enot in poveljstev Slovenske vojske.
Letni načrt letenja je sestavni del letnega načrta dela letalskih enot in operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe.

Mesečni načrt letenja izdeluje samostojni oddelek, njej enaka ali višja enota. Obsega načrtovani nalet po nalogah, vrstah in pogojih letenja za pilota in enoto, razen posebnih nalog. Mesečni načrt letenja se pokriva s koledarskim mesecem, izdeluje se do 25. v mesecu za naslednji mesec.
Mesečni načrt letenja odobri poveljnik nadrejene enote ali poveljstva.
Mesečni načrt letenja se dostavlja v vednost Generalštabu Slovenske vojske.

Tedenski načrt letenja izdeluje samostojni oddelek, njej enaka ali višja enota. Obsega načrtovane naloge in čas izvajanja nalog po posameznih dnevih. V načrt so vključene tudi posebne naloge. Tedenski načrt letenja se izdeluje prvi delovni dan v tednu za naslednjih sedem dni. Dan, ko se izvaja tedensko načrtovanje, se šteje kot zadnji načrtovani dan prejšnjega tedenskega načrta.
Tedenski načrt letenja odobri poveljnik nadrejene enote ali poveljstva.
Tedenski načrt letenja se dostavlja v vednost operativnemu centru vojaškega letalstva in zračne obrambe in Generalštabu Slovenske vojske.

Dnevni načrt letenja izdeluje samostojni oddelek, njej enaka ali višja enota. Obsega podatke o posadkah, zrakoplovih, času in nalogah načrtovanega letenja. Dnevni načrt letenja obsega tudi posebne naloge. Izven dnevnega načrta letenja se odobrijo tehnični leti in naloge v nujnih primerih. Dnevni načrt letenja se načeloma izdeluje dan pred načrtovanim letenjem.
Dnevni načrt letenja odobri poveljnik nadrejene enote ali poveljstva.
Dnevni načrt letenja se dostavlja v vednost operativnemu centru vojaškega letalstva in zračne obrambe in pristojni kontroli letenja.

Tedenski in dnevni načrti se uskladijo s pristojno kontrolo letenja glede na vrsto, prostor in čas. Način usklajevanja se določi sporazumno.

V načrtovanju letenja se upošteva delitev poletov na polete za usposabljanje, bojne polete in polete za posebne naloge.
V okviru poletov za usposabljanje se z načrti letenja načrtuje strokovno letalsko usposabljanje, bojno usposabljanje in taktično usposabljanje.

Strokovno letalsko usposabljanje obsega naloge iz programa letalskega usposabljanja, namenjene za strokovno letalsko usposabljanje posadk za izvajanje letalskih nalog v različnih pogojih, usposabljanje za tip zrakoplova in temeljno urjenje pilotov.
Bojno usposabljanje obsega naloge iz programa letalskega usposabljanja, namenjene za usposabljanje posadk za izvajanje bojnih nalog.
Taktično usposabljanje obsega naloge iz programa letalskega usposabljanja, namenjene za usposabljanje letalskih enot za izvajanje bojnih nalog.
Bojni poleti obsegajo naloge, ki se izvajajo v bojnih pogojih.
Posebne naloge so naloge, ki jih ni mogoče uvrstiti v naloge letalskega usposabljanja niti v bojne naloge.

Zrakoplovna podpora poveljstev in enot Slovenske vojske se zagotavlja v okviru načrtovanih nalog bojnega in taktičnega usposabljanja ter posebnih nalog.
Usklajevanje in določitev obsega zrakoplovne podpore poveljstev in enot Slovenske vojske se izvaja v skladu z letnim načrtom dela Slovenske vojske.
Poveljstva in enote Slovenske vojske so dolžne dostaviti zahteve za zrakoplovno podporo pred izdelavo mesečnih načrtov letenja.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske odobrava uporabo zrakoplovov za zrakoplovno podporo enot in poveljstev Slovenske vojske.

Uporaba zrakoplova, ki je posebej označen z oznakami pripadnosti Civilni zaščiti Republike Slovenije ali drugimi oznakami reševalnih služb, oziroma je vpisan v register zrakoplovov Republike Slovenije, za bojne naloge ni dovoljena.
Vojaško letalstvo Slovenske vojske zagotavlja dežurne posadke in zrakoplove za nujne naloge s področja zaščite, reševanja in pomoči ter nadzora zračnega prostora. Število in sestavo dežurnih posadk ter stopnjo pripravljenosti določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
Odločitev o sodelovanju letalskih enot pri zaščiti, reševanju in pomoči se sprejema v skladu z zakonom.
Aktiviranje dežurnih zrakoplovov za nujne naloge zaščite, reševanja in pomoči se v odsotnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske izvaja preko operativnega centra Generalštaba Slovenske vojske.
Aktiviranje dežurnih zrakoplovov v sistemu zračne obrambe je v pristojnosti operativnega centra vojaškega letalstva in zračne obrambe ali nadrejenega operativnega centra Generalštaba Slovenske vojske.

Odobravanje in načrtovanje posebnih nalog, razen za lastne potrebe letalskih enot in v nujnih primerih za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ter nadzora zračnega prostora, se izvaja na podlagi predhodnih zahtev. Zahtevo za uporabo zrakoplova so uporabniki zrakoplova dolžni dostaviti Generalštabu Slovenske vojske v določenem času pred načrtovano nalogo, in sicer:
– uporabniki iz Slovenske vojske in uporabniki iz sestave ministrstva najmanj 48 ur pred načrtovano nalogo;
– ostali uporabniki najmanj sedem dni pred načrtovano uporabo preko ministrstva;
– za naloge, kjer se predvideva letenje v zračnem prostoru druge države, praviloma 14 dni pred načrtovano nalogo.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske odobrava uporabo zrakoplovov za uporabnike izven sestave Slovenske vojske in ministrstva po predhodnem soglasju ministra.

Zahteva za uporabo zrakoplova iz prejšnega člena se dostavlja v pismeni obliki in obsega:
– naziv in naslov uporabnika zrakoplova;
– datum, čas uporabe in predvideni nalet (čas delovanja motorjev);
– namen oziroma vrsto prevoza;
– podatke o predvidenih letališčih in heliportih uporabe, maršruti, mestu vkrcevanja in izkrcevanja potnikov ali tovora ter ostale podatke, pomembne za načrtovanje naloge;
– število potnikov;
– podatke o tovoru;
– nosilca fizičnega zavarovanja zrakoplova na območju, na katerem ga ne zagotavlja letalska enota ali Slovenska vojska;
– podatke, potrebne za planiranje logistične zagotovitve naloge.

Uporabnik civilnega zrakoplova ministrstva je dolžan zagotoviti predpisana dovoljenja oziroma soglasja, ki so za izvedbo določenih nalog potrebna po predpisih o civilni zračni plovbi.
Uporabnik zrakoplova ministrstva je pred odhodom na nalogo dolžan dostaviti spisek potnikov v dveh izvodih, ki mora obsegati poimenski seznam vseh potnikov in vodjo skupine. En izvod spiska se dostavi operativnemu dežurnemu častniku letalske enote, drugi izvod se dostavi vodji zrakoplova. Izjemoma, pri nujnih nalogah, lahko uporabnik zrakoplova namesto dostave spiska potnikov pred odhodom na nalogo sporoči vodji zrakoplova samo število potnikov.
Vodja zrakoplova je dolžan zagotoviti, da so med izvajanjem naloge v zrakoplovu vsi predpisani dokumenti.

Zunanji uporabniki so dolžni poravnati stroške uporabe zrakoplova. Stroški uporabe zrakoplova se določijo v odvisnosti od vrste naloge, porabljenih sredstev in uporabljene dodatne opreme. Materialni stroški (namestitev, prehrana, prevoz, dnevnice) članov posadke in ostalega osebja letalske enote, ki neposredno sodelujejo pri izvedbi naloge, bremenijo stroške uporabe zrakoplova.
Stroškovnik uporabe zrakoplova določi minister na predlog načelnika Generalštaba Slovenske vojske in Uprave za logistiko ministrstva. Povračilo stroškov uporabe zrakoplova se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje ministrstva.

Vojaško kontrolo letenja in nadzor zračnega prostora ureja poseben predpis, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za promet in zveze.

Operativni dežurni letalskih enot dnevno spremljajo realizacijo načrtovanega letenja. Vse podatke v zvezi z letenjem sporočajo na operativni center vojaškega letalstva in zračne obrambe.
Podatke o letenju, ki zahteva vključevanje poveljstev ali enot Slovenske vojske, operativni center vojaškega letalstva in zračne obrambe nemudoma posreduje operativnemu centru Generalštaba Slovenske vojske.

Vzdrževanje zrakoplovov ministrstva zagotavljajo enote vojaškega letalstva v sodelovanju s pooblaščenimi civilnimi organizacijami.
Vzdrževanje civilnih zrakoplovov se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževanje civilnih zrakoplovov, in navodili proizvajalca za vzdrževanje zrakoplova.
Celotno dokumentacijo o vzdrževanju zrakoplova vodi in hrani letalska enota, katera zrakoplov uporablja.
Vzdrževanje vojaških zrakoplovov se ureja s posebnim predpisom, ki ga izda minister.

Vojaška letalska inšpekcija nadzoruje izvajanje predpisov o vojaških zrakoplovih, letališčih in vzletiščih, vojaškem letalskem osebju in letaliških službah. Naloge vojaške letalske inšpekcije izvajajo vojaški letalski inšpektorji.

Vojaški letalski inšpektorji lahko izvajajo s soglasjem ministra, pristojnega za promet in zveze, tudi tiste inšpekcijske posle iz pristojnosti civilnih letalskih inšpektorjev, za katere izpolnjujejo predpisane pogoje. Soglasje se lahko izda samo za izvajanje inšpekcijskih poslov v ministrstvu.
Vojaško letalsko inšpekcijo ureja poseben predpis, ki ga izda minister.

Naloge iz pristojnosti operativnega centra vojaškega letalstva in zračne obrambe opravlja do njegovega formiranja operativni center za nadzor zračnega prostora.

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zrakoplove državljanov in pravnih oseb, ki so zavezani materialni dolžnosti, v skladu s predpisi.

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o uporabi helikopterjev Ministrstva za obrambo, št. 801/3459 z dne 10. 6. 1992 in št. 801/885 z dne 30. 3. 1993.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.