Na podlagi 25. člena statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95) je Občinski svet občine Cerkno na seji dne 31. 1. 1996 sprejel
P O S L O V N I K
o delu Občinskega sveta občine Cerkno
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov.
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Področje delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi posameznih delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki posameznih delovnih teles.
3. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom.
4. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec.
5. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu. V primeru njegove zadržanosti po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
6. člen
Svet ima svoj žig, ki je določen s statutom občine. Žig sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih in drugih aktih sveta, ki jih podpisuje predsednik občinskega sveta.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
7. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
8. člen
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši svetnik.
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov na predlog najmanj četrtine svetnikov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pripravi predlog za verifikacijo mandatov za svetnike in župana.
9. člen
Kandidata za predsednika sveta predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik sveta je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednika se voli in razrešuje tudi podpredsednika sveta.
Glasovanje za predsednika in podpredsednika sveta je tajno.
10. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana.
Mandate svetnikov in župana potrdi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti pritožb kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
11. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. V zvezi s tem imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta.
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta in drugih delovnih teles, katerih člani so.
12. člen
Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevajo informacije in poročila o delu posameznih organov, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Župan, občinski urad oziroma delovno telo občinskega sveta so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik posebej zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
13. člen
Na vsaki redni seji sveta je praviloma posebna točka dnevnega reda “vprašanja in pobude svetnikov”.
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratka in jasna. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno skrajša oziroma dopolni.
14. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov.
15. člen
Na posamezna pisna ali ustno postavljena vprašanja se odgovori praviloma že na sami seji, če pa se na vprašanje ne more odgovoriti takoj, se mora nanj odgovoriti na prvi naslednji seji sveta. Svetnik ima pravico zahtevati pisni odgovor. Na dobljen odgovor ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
16. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločite, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
17. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, tajniku oziroma delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj.
Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki mora odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila dana pobuda.
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Prenehanje mandata
18. člen
Svetniku preneha mandat v primerih in na način, ki jih določa zakon.
S prenehanjem mandata preneha svetniku tudi funkcija člana delovnega telesa oziroma funkcija posameznega sveta ter odbora, za katerega je bil izvoljen.
Če svetnik, funkcionar posameznega sveta ali odbora, prevzame funkcijo ali delo, ki ni združljiva s funkcijo svetnika, mora o tem takoj obvestiti predsednika občinskega sveta.
4. Pravica do povračil in nadomestil
19. člen
Funkcija svetnika in člana delovnega telesa se opravlja nepoklicno.
20. člen
O povračilu stroškov, ki jih imajo pri delu in v zvezi z delom svetniki, člani delovnih teles in funkcionarji občinskega sveta, ki funkcijo opravljajo poklicno ali nepoklicno, se določi s posebnim pravilnikom v skladu z zakonom.
Svetniki so upravičeni tudi do sejnine.
21. člen
Funkcionarji, ki opravljajo funkcijo poklicno, imajo pravico do plače in prejemkov, ki izhajajo iz pravic iz delovnega razmerja.
Pravico do nadomestila dela plače oziroma izgubljenega zaslužka imajo v skladu z zakonom tudi posamezni funkcionarji, ki to funkcijo opravljajo nepoklicno.
5. Odgovornost svetnikov
22. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles. V primeru upravičene odsotnosti mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa, pred sejo sveta oziroma delovnega telesa.
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet in svetniško skupino, katere član je svetnik.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda.
IV. SKUPINE SVETNIKOV
23. člen
V občinskem svetu delujejo skupine svetnikov. Skupino svetnikov sestavljajo svetniki posamezne stranke ali druge liste kandidatov, ki je nastopila na lokalnih volitvah in bila izvoljena v svet.
Svetniške skupine lahko oblikujejo predloge in stališča do vprašanj, ki so na dnevnem redu seje sveta, sodelujejo v kadrovskih postopkih in oblikujejo predlog programa dela sveta.
Do financiranja v skladu z zakonom so upravičene vse stranke, ki so oblikovale skupine svetnikov.
V. DELO OBČINSKEGA SVETA
l. Program dela občinskega sveta
24. člen
Občinski svet dela po programu, ki ga praviloma sprejme za obdobje enega leta, lahko pa tudi za krajše obdobje.
S programom dela občinski svet določi zadeve in naloge iz delovnega področja in pristojnosti sveta, ki bodo opravljene v posameznih časovnih obdobjih ter okvirni rok.
25. člen
Program dela pripravi predsednik sveta ob sodelovanju podpredsednika sveta, predsednikov odborov, župana, tajnika in članov občinskega sveta.
2. Sklic seje in pošiljanje gradiva
26. člen
Seje sveta sklicuje predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik sveta na lastno pobudo, na predlog župana, odborov, komisij oziroma drugih delovnih teles ali na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta.
Predlagatelji, ki zahtevajo sklic sveta, morajo predložiti gradivo o zadevi, zaradi katere zahtevajo sklic seje.
Če predsednik sveta ne skliče seje v roku 30 dni, jo lahko skliče podpredsednik sveta, ali najmanj četrtina članov občinskega sveta.
27. člen
Sejo sveta se skliče s pisnim vabilom, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Z vabilom se pošlje tudi predlog dnevnega reda, gradivo, ki se nanaša na dnevni red, zapisnik prejšnje seje s pregledom sklepov in stališč.
28. člen
V nujnih primerih lahko predsednik sveta skliče tudi izredno sejo v krajšem roku, razloge za sklic mora predsednik sveta na seji posebej obrazložiti.
3. Dnevni red
29. člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda seje sveta, lahko predlagajo predsednik, podpredsednik občinskega sveta, župan, člani občinskega sveta, svetniške skupine, organi sveta in tajnik občine.
30. člen
Dnevni red sprejmejo člani občinskega sveta na predlog predsednika oziroma predsedujočega na začetku seje.
Dnevni red že sklicane seje se lahko razširi, razširitev je potrebno posebej utemeljiti.
Člani sveta odločajo o vsaki predlagani spremembi in dopolnitvi dnevnega reda posebej in skupaj o celotnem dnevnem redu.
4. Vodenje in udeležba na seji
31. člen
Sejo sveta vodi predsednik sveta. Če je predsednik zadržan, vodi sejo podpredsednik, v primeru nujne zadržanosti pa izvoljeni predsedujoči.
32. člen
Udeležbo na seji ugotovi predsedujoči na osnovi evidence prisotnosti.
Seja je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Sklepčnost mora biti zagotovljena vse do konca zasedanja.
33. člen
Če predsedujoči ugotovi, da na seji ni zadostnega števila članov občinskega sveta, lahko odloži pričetek seje največ za eno uro, če pa tudi takrat ni zadostnega števila članov, preloži sejo za določen ali nedoločen čas.
Sejo prekine in odloži tudi v primeru, če se med potekom seje ugotovi, da svet ni več sklepčen.
34. člen
Razpravljalcu da besedo predsedujoči, ki sme razpravljati le o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči na to opozori oziroma mu predsedujoči lahko vzame besedo.
O odvzemu besede lahko član sveta ugovarja. O ugovoru odločijo člani sveta brez razprave.
Člani sveta se lahko na predlog predsedujočega ali člana sveta odločijo, da se o posameznih vprašanjih razpravlja le enkrat, lahko pa se odločijo tudi za časovno omejitev razprave.
35. člen
Če posamezna zadeva, ki je v postopku obravnave, ne zahteva izdaje posebnega akta ali predpisa, lahko člani sveta sklenejo, da o določenih vprašanjih ne bodo odločali in odložijo obravnavo na eno od naslednjih sej in tako preidejo na naslednjo točko dnevnega reda.
Člani sveta lahko odložijo razpravo in sklepanje, če ugotovijo, da je potrebno pripraviti dodatne informacije in stališča oziroma ugotovitve posameznih organov sveta, ki lahko bistveno vplivajo na odločanje. Člani sveta o tem odločajo z glasovanjem.
5. Potek seje
36. člen
Predsedujoči ugotovi, ali je svet sklepčen. Na začetku seje lahko da predsedujoči pojasnila v zvezi z delom na seji.
37. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda in nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
Ko je dnevni red sprejet, se ga razen iz posebej utemeljenih in obrazloženih razlogov, o katerih odloča občinski svet z glasovanjem, ne more spreminjati.
38. člen
Posamezna točka se lahko z dnevnega reda umakne na predlog predlagatelja zadeve, predsedujočega, svetnikov ali župana. Predlog za umik točke z dnevnega reda seje mora predlagatelj obrazložiti.
Če predlaga umik točke z dnevnega reda seje predsedujoči, svetnik oziroma župan, kadar župan ni predlagatelj, se mora o predlogu za umik predlagatelj zadeve izjasniti. O umiku točke z dnevnega reda seje svetniki glasujejo.
39. člen
Po sprejetju dnevnega reda svet praviloma obravnava poročilo o izvršitvi sklepov, sprejetih na sejah sveta in odloča o potrditvi predloga zapisnika s prejšnje seje.
40. člen
Na seji imajo pravico govoriti svetniki, župan ali tajnik občinske uprave, predstavniki predlagateljev gradiv, poročevalci odborov in komisij, druge osebe pa samo, če svet tako odloči.
41. člen
Svetniki, predsedujoči in župan lahko predlagajo, da se zaradi potreb posvetovanja in usklajevanja glede obravnavane zadeve seja sveta prekine. Predsedujoči prekine sejo in določi čas prekinitve.
Svetniki, predsedujoči in župan lahko predlagajo, da se seja prekine tudi v drugih primerih, ki pa jih je treba posebej utemeljiti.
42. člen
Predsedujoči prekine sejo sveta, če se pred glasovanjem ugotovi, da seja ni več sklepčna in svet ne bi mogel odločati. Če sklepčnosti po prekinitvi ni mogoče zagotoviti v eni uri, predsedujoči sejo za ta dan konča.
43. člen
Če svet ni končal razprave po sprejetem dnevnem redu, se obravnava ostalih točk dnevnega reda opravi na nadaljevalni seji sveta v roku največ l5 dni.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, svet konča sejo.
6. Odločanje
44. člen
Člani sveta veljavno sprejemajo odločitve z večino glasov navzočih na seji, če ni s statutom ali drugim predpisom določena višja stopnja soglasja.
45. člen
Glasovanje je javno, razen v primerih, za katere je določeno tajno glasovanje oziroma kadar člani sveta z večino navzočih na seji sklenejo, da bo glasovanje tajno.
46. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami, na glasovnici mora biti označeno vprašanje, o katerem se glasuje in možne opredelitve.
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo tajnika in dveh članov občinskega sveta, ki jih imenuje svet na predlog predsedujočega. Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na osnovi izida razglasi, ali je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Pred glasovanjem predsedujoči ugotovi število prisotnih članov sveta.
47. člen
Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči pokliče člane sveta, da se opredelijo, kdo je za predlog, kdo je proti ali se je glasovanja vzdržal.
Glasuje se z dvigom rok, pred glasovanjem lahko člani sveta obrazložijo razloge za svoje glasovanje.
Posamično se izjavljajo člani sveta, če se tako odločijo na predlog predsedujočega ali člana sveta, če obstajajo razlogi, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja.
48. člen
Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, ali je predlog o katerem so glasovali, sprejet ali zavrnjen.
49. člen
Če člani sveta takoj po opravljenem glasovanju ugotovijo, da glasovanje ni veljavno, ker izid glasovanja zaradi napake ni jasen, glasovanje ponovijo.
7. Pravica zahtevanja obvestil in pojasnil
50. člen
Član sveta ima pravico zahtevati od župana pojasnilo o zadevah, ki so na dnevnem redu seje ali so v pripravi na sejo kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje funkcije člana sveta.
Pojasnilo zahteva član sveta pisno ali ustno in ga lahko naslovi neposredno na župana oziroma tajnika.
51. člen
Če je zahteva za pojasnilo dana na seji sveta in se nanaša na obravnavano točko dnevnega reda, mora župan posredovati pojasnilo takoj.
Če pojasnilo ni dano ali če član sveta oceni, da ni ustrezno, lahko predlaga, da se obravnavana točka umakne z dnevnega reda, dokler ne bo dano ustrezno pojasnilo, o tem glasuje občinski svet.
8. Vzdrževanje reda
52. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči.
Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsedujoči.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje.
53. člen
Opomin se izreče članu sveta, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, s seganjem v besedo govorniku ali kako drugače krši red na seji.
Besedo se odvzame članu sveta, ki s svojim obnašanjem in govorjenjem krši red na seji in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje se izreče članu sveta, ki se ne ravna po zahtevi predsedujočega, ki mu je odvzel besedo oziroma na drugačen način moti delo na seji, hudo žali člane sveta in uporablja izraze, ki niso v skladu z merili etike.
Član sveta sme biti odstranjen le s seje, na kateri je kršil red. Odstranitev s seje predlaga predsedujoči ali član sveta, ki ga podprejo še vsaj 4 člani sveta, o odločitvi pa se izrekajo člani sveta z večino glasov na seji prisotnih članov.
Član sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
54. člen
Predsedujoči lahko odredi odstranitev tudi drugih prisotnih na seji, če motijo red.
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, prekine sejo.
9. Zapisnik
55. člen
Na seji občinskega sveta se piše zapisnik.
Potek seje se snema na magnetofonski trak, magnetofonski zapis se arhivira.
Član sveta ima pravico poslušati magnetofonski zapis, na njegovo zahtevo se mu dobesedni zapis lastne diskusije posreduje v pisni obliki.
56. člen
Zapisnik obsega podatke o delu na seji, zlasti pa:
– podatki o času in kraju seje,
– imena prisotnih in odsotnih članov sveta,
– podatek o vodenju seje,
– dnevni red,
– imena razpravljalcev,
– imena vseh ostalih prisotnih,
– povzetek obravnave,
– izid glasovanja o sprejetih sklepih ter
– sklepe, stališča, ugotovitve in mnenja občinskega sveta.
57. člen
Za izdelavo zapisnika odgovarja zapisnikar.
58. člen
Predsedujoči po obravnavi zapisnika in o njegovem glasovanju ugotovi, ali je zapisnik sprejet. Če so bile k zapisniku podane pripombe, se morajo o njih člani sveta izreči.
Sprejete pripombe so sestavni del obravnavanega zapisnika in se priložijo k originalu. Zapisnik podpiše zapisnikar in predsedujoči.
59. člen
Vabila in gradiva, ki se obravnavajo na sejah, originali zapisnikov, odlokov, sklepov, mnenj in stališč ter druge odločitve in akti, ki jih sprejme občinski svet, se hranijo trajno.
Sejno gradivo je na vpogled članom sveta in drugim zainteresiranim na občinskem uradu Občine Cerkno.
60. člen
Občinski svet ima lahko sekretarja sveta, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.
V. IMENOVANJE PODŽUPANA
61. člen
Na predlog župana imenuje občinski svet podžupana.
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta.
VI. ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA
l. Splošni določbi
62. člen
Za delo občinskih odborov in komisij veljajo določbe statuta občine, tega poslovnika in drugih aktov, ki urejajo organizacijo, pristojnosti in notranja razmerja v svetu.
63. člen
Predstavnik občinskega odbora oziroma komisije lahko sodeluje na sejah občinskega sveta, kadar obravnava materijo iz njihovega delovnega področja. Pred obravnavo posameznih zadev lahko predstavnik občinskega odbora oziroma komisije poda uvodno obrazložitev, na kateri pojasni bistvo predlagane zadeve ter stališča odbora oziroma komisije do obravnavanih vprašanj.
2. Poročanje odborov in komisij
64. člen
Predsednik odbora oziroma komisije poroča svetu na lastno pobudo ali na zahtevo sveta o svojem delu in o drugih vprašanjih, s katerimi so se ukvarjali.
65. člen
Pri obravnavi poročila o delu odbora oziroma komisije zavzame občinski svet stališča do njihovega dela in do drugih vprašanj, sprejme sklepe, s katerimi določi naloge odbora oziroma komisije.
66. člen
Odbori in komisije delajo na sejah. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo ali na predlog sveta. Predsednik mora sklicati sejo na zahtevo najmanj treh članov. Če predsednik te zahteve ne upošteva, skliče sejo predsednik sveta.
67. člen
Pisno vabilo z dnevnim redom za sejo mora biti vročeno članom komisije najkasneje pet dni pred sejo. Vabilu mora biti priloženo tudi potrebno gradivo.
Izjemoma sme predsednik v nujnih in upravičenih primerih sklicati sejo v krajšem roku kot je določeno v prejšnjem odstavku. Na seje se vabijo tudi predstavniki predlagateljev gradiva.
68. člen
Odbori in komisije obravnavajo zadeve pred sejo sveta. Sejo vodi predsednik. Seja je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica članov.
69. člen
Delovno telo sprejema odločitve z večino prisotnih članov. Posamezni član ima pravico do ločenega mnenja, ki se zapiše v zapisnik. Glasovanje je javno. O sejah delovnih teles se naredi zapisnik. Glede vsebine, oblike in pravočasne sestave zapisnika, potrjevanja in hrambe se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o zapisnikih sveta.
70. člen
Delovno telo daje v okviru svojega delovnega področja občinskemu svetu mnenja in predloge. Delovno telo določi poročevalca za poročanje na seji sveta.
VI. UGOTAVLJANJE ODGOVORNOSTI
l. Splošni določbi
71. člen
Voljeni in imenovani funkcionarji ter organi, ki jih je izvolil ali imenoval občinski svet, so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni svetu, za vestno opravljanje delovnih nalog, za zakonitost svojega dela in dela organa, ki ga vodijo ter za opravljanje drugih nalog, ki so vezane na posamezno funkcijo.
Če funkcionarji ali organi svojih nalog ne opravljajo ali jih ne opravljajo zadovoljivo, svet ugotovi njihovo odgovornost in predlaga njihovo razrešitev v skladu z določili tega poslovnika.
72. člen
Razrešitev funkcionarjev in organov, ki jih je izvolil ali imenoval svet, lahko predlaga organ, ki je pooblaščen predlagati njihovo izvolitev oziroma imenovanje, župan ali najmanj četrtina članov občinskega sveta.
Če predloga ni pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ga mora le-ta obravnavati in predložiti svoje stališče.
Funkcionar, katerega razrešitev se predlaga, lahko poda na seji, na kateri se odloča o njegovi razrešitvi, svojo izjavo. Funkcionar lahko tudi sam predlaga, da se ga razreši funkcije, lahko pa tudi odstopi. V teh primerih ima pravico svojo odločitev obrazložiti.
Glasovanje o razrešitvi se vodi po enakem postopku kot velja za volitve in imenovanja.
2. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
73. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku občinskega sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
VII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA
74. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog.
75. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah. Župan ima pravico razpravljati na seji občinskega sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve.
76. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta, na seji poroča o izvršitvi sklepov, pri čemer mora posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles.
77. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta. Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri Ustavnemu sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
78. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezne namene ne bodo zadoščala, mora o tem obvestiti občinski svet. Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti tako, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
VIII. JAVNOST DELA
79. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
80. člen
Javnost se lahko izključi le v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov tako predpisano z zakonom.
81. člen
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinskega urada. Svet lahko sklene, da se o zasedanju izda uradno obvestilo za javnost.
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
82. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanjem s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila, informacije in poročila o delu sveta ter zapisniki sej.
83. člen
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo določbe zakonov, ki urejajo to področje.
IX. KONČNE DOLOČBE
84. člen
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet po postopku, ki velja za sprejem poslovnika.
85. člen
V primeru dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik na seji sveta predsednik občinskega sveta.
Če pride do nesoglasja v zvezi z razlago poslovnika, predsedujoči prekine točko dnevnega reda seje in naloži statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago sporne točke poslovnika.
86. člen
Poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 012-01/96
Cerkno, dne 31. januarja 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Cerkno
Jurij Kavčič l. r.
