Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (z družbenim kapitalom), ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka (ZLPPTR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. aprila 1996.

Ta zakon ureja:
– lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom, ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka,
– lastninsko pravni status nepremičnin na območju Triglavskega narodnega parka, katerih vrednost so v skladu z določilom 5. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odločba US in 1/96) izločila podjetja, ki opravljajo turistično dejavnost,
– ustanovitev Sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka,
– prenos objektov in pripadajočih funkcionalnih zemljišč v lasti Republike Slovenije na območju Triglavskega narodnega parka na Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka.

Podjetja, za katera se uporabljajo določbe tega zakona, so podjetja z družbenim kapitalom, ki opravljajo turistično dejavnost v širšem pomenu besede (gostinstvo in turizem, žičničarska dejavnost ter druge turistične storitve) in katerih nepremičnine se delno ali v celoti nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka.

Za sofinanciranje in spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka se ustanovi Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: Sklad).
Sklad je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi s tem zakonom.
Sklad je delniška družba.
Firma Sklada je: Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka d.d..
Sedež Sklada je v Trenti. Natančneje se sedež Sklada določi s statutom Sklada.

Sklad opravlja naslednje dejavnosti:
– upravljanje, poslovanje in razpolaganje z nepremičninami, vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki,
– druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in statutom Sklada.

Osnovni kapital Sklada znaša 3,000.000 tolarjev in je razdeljen na delnice.
Delnice so navadne in se glasijo na ime. Delnic Sklada ni mogoče prenesti na osebe izven kroga možnih delničarjev, opredeljenih v 7. členu tega zakona. Vrsto, število in nominalno vrednost delnic ter druge pogoje v zvezi z izdajo delnic določa statut Sklada.

Sklad se ustanovi tako, da Republika Slovenija kot edini ustanovitelj Sklada sprejme statut in pridobi vse delnice prve emisije Sklada. Statut Sklada v imenu Republike Slovenije sprejme Vlada Republike Slovenije. Vplačilo osnovnega kapitala se opravi v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona.
Glede ustanovitve Sklada se ne uporabljajo določbe 170. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/94).

Delničarji Sklada, poleg Republike Slovenije, so lahko le:
– občine na območju Triglavskega narodnega parka, vendar skupno število delnic, ki jih lahko kadarkoli pridobijo, ne sme preseči za posamezno občino 5% delniškega kapitala Sklada ali skupnega obsega 25% delniškega kapitala Sklada,
– državljani Republike Slovenije, vendar skupno število delnic, ki jih lahko kadarkoli pridobijo ne sme preseči za posameznega državljana 0,2% delniškega kapitala Sklada ali skupnega obsega 24% delniškega kapitala Sklada.

V roku 30 dni po vpisu Sklada v sodni register prenese Republika Slovenija na občine na območju Triglavskega narodnega parka delnice Sklada v skupni višini 25% delniškega kapitala Sklada, in sicer tako, da vsaka občina pridobi enako število delnic.
Občine na območju Triglavskega narodnega parka oziroma njihovi pravni nasledniki, ne smejo delnic, pridobljenih po prejšnjem odstavku, prenesti na delničarje iz druge alinee prejšnjega člena brez soglasja Republike Slovenije.

V roku šestih mesecev po izteku roka iz 28. člena tega zakona ponudi Republika Slovenija državljanom Republike Slovenije iz druge alinee 7. člena tega zakona v odkup delnice Sklada v skupni višini 24% delniškega kapitala Sklada. Prodajna cena delnic se določi na podlagi ocenjene vrednosti Sklada.
Način prodaje delnic Sklada delničarjem iz druge alinee 7. člena tega zakona natančneje predpiše Vlada Republike Slovenije.
Plačilo delnic se lahko opravi z denarnimi sredstvi ali z izročitvijo lastniških certifikatov.

Sredstva za poslovanje Sklada se zagotavljajo:
– iz kupnine, pridobljene v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij po tem zakonu,
– iz sredstev, pridobljenih z upravljanjem in poslovanjem z nepremičninami in vrednostnimi papirji, prenesenimi na Sklad po tem zakonu,
– iz drugih virov, določenih s posebnimi zakoni.

Sredstva, zagotovljena na način iz prejšnjega člena, z izjemo dela dobička, ki pripada delničarjem iz druge alinee 7. člena tega zakona, se po pokritju vseh obveznosti Sklada, v celoti namenijo:
– varovanju narave, naravne in kulturne dediščine,
– ekološki sanaciji Triglavskega narodnega parka,
– spodbujanju sonaravnega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi,
– pospeševanju razvoja na območju Triglavskega narodnega parka skladno z zakonom o Triglavskem narodnem parku,
– promociji Triglavskega narodnega parka.
Pogoje za pridobitev in namene porabe sredstev podrobneje določi Sklad s posebnim pravilnikom.
Sredstva iz tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena se dodelijo uporabnikom na podlagi javnega razpisa.

Organi Sklada so: skupščina, nadzorni svet in uprava.

Skupščina Sklada:
– sprejema spremembe statuta Sklada;
– sprejema finančni načrt Sklada;
– sprejema zaključni račun Sklada s poročilom o delu;
– imenuje in razrešuje nadzorni svet Sklada;
– odloča o vseh vprašanjih v zvezi z delniškim kapitalom Sklada;
– sprejema naložbeno politiko;
– sprejema pravilnik iz drugega odstavka 11. člena tega zakona;
– odloča o drugih zadevah v skladu s statutom Sklada in zakoni.
Dokler je Republika Slovenija edini delničar Sklada, opravlja vlogo skupščine Sklada Vlada Republike Slovenije.

Nadzorni svet Sklada ima pet članov.
Skupščina Sklada imenuje nadzorni svet za dobo dveh let iz vrst priznanih strokovnjakov, ki ne smejo biti posredno ali neposredno povezani z uporabniki sredstev, ki jih Sklad daje v skladu z določbami 11. člena tega zakona.
Nadzorni svet ima naslednje pristojnosti:
– imenuje in razrešuje upravo Sklada;
– nadzoruje finančno poslovanje Sklada;
– opravlja druge naloge, določene v statutu Sklada in zakonih.

Sklad zastopa in njegovo poslovanje vodi uprava Sklada. Soglasje k imenovanju in razrešitvi uprave Sklada daje Vlada Republike Slovenije.
Število članov, trajanje mandata ter pristojnosti uprave se določijo v statutu Sklada.

Za pripravo strokovnih predlogov glede uporabe sredstev iz 11. člena tega zakona imenuje uprava Sklada strokovno komisijo, ki šteje trinajst članov, od tega dva člana iz vrst strokovnjakov za varstvo narave in sonaravnega gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri, po en predstavnik ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, ministrstva, pristojnega za turizem in ministrstva, pristojnega za kulturo ter po en predstavnik občin: Tolmin, Bovec, Bohinj, Bled, Kranjska Gora, Kobarid in Jesenice.
Način imenovanja ter trajanje mandata članov komisije, kakor tudi naloge in način njenega delovanja se določijo v statutu Sklada.

S statutom se podrobneje določijo:
– notranja organizacija in način poslovanja Sklada;
– pooblastilo za zastopanje in predstavljanje Sklada;
– pravice, obveznosti in pristojnosti organov Sklada;
– število ter trajanje mandata članov uprave Sklada;
– vrsta, število in nominalna vrednost delnic, ki jih lahko izdaja Sklad v nadaljnjih emisijah;
– druga pomembnejša vprašanja vezana za poslovanje Sklada.
K spremembam statuta Sklada daje soglasje Državni zbor Republike Slovenije.

Za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se glede Sklada uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah, ki veljajo za delniško družbo.

Podjetje, katerega nepremičnine, ki se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka, predstavljajo v naravi zemljišče oziroma objekt, ki ne predstavlja funkcionalne delovne celote, z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov, v roku 90 dni po uveljavitvi tega zakona izloči navedene nepremičnine v breme družbenega kapitala in jih s pogodbo brezplačno prenese na Sklad.
Po izločitvi nepremičnin iz prejšnjega odstavka se podjetje lastninsko preoblikuje po določbah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Pogodba o brezplačnem prenosu nepremičnin, ki se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka na Sklad, je sestavni del obvezne dokumentacije, ki jo podjetje predloži Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo za odobritev programa lastninskega preoblikovanja podjetja.

Podjetje, ki se v celoti nahaja na območju Triglavskega narodnega parka, se lastninsko preoblikuje v skladu z določbami zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Pri lastninskem preoblikovanju podjetij iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo določbe zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in na njem temelječih podzakonskih aktov o obvezni izločitvi nepremičnin na območju Triglavskega narodnega parka.

Podjetje, ki se v celoti nahaja na območju Triglavskega narodnega parka, se lastninsko preoblikuje z obvezno kombinacijo naslednjih načinov lastninskega preoblikovanja:
– prenos navadnih delnic na sklade,
– interna razdelitev delnic in
– notranji odkup delnic.

Podjetje izda za vrednost celotnega družbenega kapitala po otvoritveni bilanci navadne delnice in z njimi najprej obvezno prenese:
– 10% družbenega kapitala na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
– 10% družbenega kapitala na Slovenski odškodninski sklad in
– 20% družbenega kapitala na Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka iz 3. člena tega za- kona.
Navadne delnice iz prejšnjega odstavka:
– dajejo pravico do upravljanja tako, da vsaka delnica nosi en glas,
– dajejo sorazmerno pravico do dividende,
– se glasijo na ime,
– imajo nominalno vrednost, ki je mnogokratnik šte- vila 10,
– dajejo ob stečaju ali likvidaciji podjetja pravico do poplačila sorazmernega dela iz stečajne oziroma likvidacijske mase,
– so prenosljive, razen v primeru iz naslednje alinee,
– ni jih mogoče prenesti ali prodati tuji pravni ali fizični osebi ter domači pravni osebi, ki je posredno ali neposredno v lasti tuje fizične ali pravne osebe.

Po prenosu delnic na sklade iz prejšnjega člena podjetje opravi interno razdelitev delnic zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojenim delavcem podjetja za največ 20% vrednosti družbenega kapitala po otvoritveni bilanci.
Upravičenci do interne razdelitve delnic iz prejšnjega odstavka so pod enakimi pogoji tudi državljani Republike Slovenije.
Preostanek delnic do 20% vrednosti družbenega kapitala, ki niso bile razdeljene, lahko podjetje, na podlagi internega razpisa zamenja za certifikate ožjih družinskih članov zaposlenih.
Za interno razdelitev delnic po tem členu se v celoti uporabljajo določbe drugega, četrtega, petega in šestega odstavka 23. člena zakona o lastninskem preoblikovanju po- djetij.

Po opravljenem prenosu delnic na sklade po 22. členu tega zakona in opravljeni interni razdelitvi delnic po prejšnjem členu podjetje 40% družbenega kapitala v celoti nameni notranjemu odkupu delnic.
Glede izvedbe notranjega odkupa delnic se uporabljajo določbe zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij o notranjem odkupu, če ta zakon ne določa drugače.
Pravico do nakupa delnic v programu notranjega odkupa imajo vsi zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci podjetja, ki so državljani Republike Slovenije. Pravico do nakupa delnic v programu notranjega odkupa imajo tudi državljani Republike Slovenije, če so sodelovali v interni razdelitvi delnic v skladu z določbo drugega odstavka prejšnjega člena.
Pod enakimi pogoji imajo predkupno pravico do nakupa delnic v okviru programa notranjega odkupa zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci podjetja, ki so državljani Republike Slovenije.
Sklad Republike Slovenije za razvoj mora denarna sredstva, pridobljena iz naslova plačane kupnine za delnice iz notranjega odkupa po tem zakonu nakazati v državni proračun najkasneje v roku petnajstih dni po vsakokratnem vplačilu kupnine na račun Sklada Republike Slovenije za razvoj. Navedena sredstva se v celoti uporabijo za dokapitalizacijo Sklada.

Podjetje delnice, ki so preostale, potem ko je opravilo prenose na sklade, interno razdelitev in notranji odkup delnic po določbah 22., 23. in prejšnjega člena tega zakona, lahko ponudi v javno prodajo oziroma prenese na Sklad kot navadne delnice. Navadne delnice po tem členu imajo lastnosti delnic iz drugega odstavka 22. člena tega zakona.

Podjetje, katerega del, ki se nahaja na območju Triglavskega narodnega parka, predstavlja zaključeno delovno celoto, se lastninsko preoblikuje po tem zakonu tako, da se v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona razdeli na dve delniški družbi oziroma družbi z omejeno odgovornostjo, pri čemer se navedeni del oblikuje kot samostojna delniška družba oziroma družba z omejeno odgovornostjo s sedežem na območju Triglavskega narodnega parka.
Družbeni kapital, ki je osnova za preoblikovanje po tem členu se ugotovi z razdelitveno bilanco, ki se izdela po knjigovodski vrednosti na dan 31. 12. 1992. Izdelavo razdelitvene bilance, na predlog Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, natančneje predpiše Vlada Republike Slovenije.
Novooblikovano podjetje s sedežem na območju Triglavskega narodnega parka se lastninsko preoblikuje na način določen v 20., 21., 22., 23., 24., in prejšnjem členu tega zakona.

Pri prenosu delnic podjetij, ki so se lastninsko preoblikovala po določbah tega zakona, na osebe izven kroga notranjih delničarjev, ima Sklad prednostno pravico odkupa. Prednostno pravico mora Sklad uveljaviti v roku 45 dni po prejemu obvestila o načrtovani prodaji.

Podjetje mora sprejeti program lastninskega preoblikovanja in ga predložiti v odobritev Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo najpozneje v roku 90 dni po uveljavitvi tega zakona. Če podjetje ne izvede lastninskega preoblikovanja v skladu s sprejetim programom preoblikovanja in vloži prijave za vpis v sodni register najkasneje v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega zakona preide celotni družbeni kapital podjetja v last in upravljanje Sklada.

Na nepremičninah na območju Triglavskega narodnega parka, ki se po tem zakonu prenesejo na Sklad in na nepremičninah, ki se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka in so last državljanov Republike Slovenije ali domačih pravnih oseb, ne more pridobiti lastninske pravice nobena tuja pravna ali fizična oseba ter domača pravna oseba, ki je posredno ali neposredno v lasti tuje pravne ali fizične osebe.
Zemljišč na območju Triglavskega narodnega parka, ki so v lasti Sklada, oziroma s katerimi Sklad upravlja, ni dopustno odtujiti brez soglasja Vlade Republike Slovenije.
Državljani Republike Slovenije in domače pravne osebe, ki so lastniki nepremičnin v Triglavskem narodnem parku, teh ne smejo prodati oziroma z drugim pravnim poslom prenesti na tujo fizično oziroma pravno osebo in domačo pravno osebo, ki je posredno ali neposredno v lasti tuje pravne ali fizične osebe.
Pravni posli, sklenjeni v nasprotju z določbami tega člena, so nični.

Opuščeni objekti in funkcionalna zemljišča na območju Triglavskega narodnega parka, ki so v lasti Republike Slovenije, se prenesejo na Sklad v roku 90 dni po vpisu Sklada v sodni register z vzpostavitvijo lastninske pravice v korist Sklada.
Vlada Republike Slovenije s sklepom določi seznam opuščenih objektov in funkcionalnega zemljišča, ki se v skladu s prejšnjim odstavkom prenesejo na Sklad, v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona.
V zemljiškoknjižnih vložkih, v katerih je kot imetnik pravice uporabe na nepremičninah iz prejšnjega odstavka vknjižena Republika Slovenija oziroma njen organ ali organizacija, se vknjiži lastninska pravica na Sklad.
Sklad mora v roku 90 dni po vpisu v sodni register vložiti zemljiškoknjižni predlog v skladu z določbo prejšnjega odstavka pri pristojnem sodišču.

Z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek podjetje, če v nasprotju s prvim odstavkom 19. člena tega zakona ne izloči nepremičnin in jih prenese na Sklad.
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba podjetja.

Z dnem uveljavitve tega zakona postane družbeni kapital podjetja Mladinski izobraževalni center MIC Bohinj p.o., Ribičev Laz 63, last Republike Slovenije.
Podjetje iz prejšnjega odstavka se preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo, katere edini ustanovitelj je Republika Slovenija. Akt o ustanovitvi družbe v imenu Republike Slovenije sprejme Vlada Republike Slovenije.
Družba iz prejšnjega odstavka opravlja administrativna, tehnična in vzdrževalna dela, potrebna za izvajanje dejavnosti na področju šolske in obšolske dejavnosti, za učence, vajence, dijake in študente. Družba lahko spremeni ali razširi dejavnost le s soglasjem Vlade Republike Slovenije.
Odtujitev sredstev družbe oziroma prenos poslovnega deleža Republike Slovenije v družbi iz drugega odstavka tega člena je dopustna le za opravljanje dejavnosti na področju šolske in obšolske dejavnosti s predhodnim soglasjem Državnega zbora Republike Slovenije.
Preoblikovanje podjetja iz prvega odstavka tega člena se vpiše v sodni register. Osnovni kapital se vpiše v sodni register v višini ugotovljeni z revizijskim poročilom oziroma z odločbo, ki jo na podlagi opravljenega revizijskega postopka v skladu z določbami zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij izda agencija, pristojna za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij. Ne glede na določbe zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij se revizijski postopek izvede za čas od 1. 12. 1990 do dneva uveljavitve tega zakona. Agencija, pristojna za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij mora začeti s postopkom revidiranja v petnajstih dneh po uveljavitvi tega zakona.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe in zakona, ki ureja sodni register, se predlogu za vpis preoblikovanja podjetja v sodni register priloži le akt o ustanovitvi družbe, bilanca stanja za zadnje poslovno leto pred vpisom spremembe v sodni register ter revizijsko poročilo oziroma odločba agencije, pristojne za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, ko bo ta akt pravnomočen.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.