Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 92/93), 26. in 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 92/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 42/85) ter 26. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95), je Občinski svet občine Jesenice na 16. redni seji dne 25. 4. 1996 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Jesenice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki) ter ravnanje z njimi na območju Občine Jesenice.
2. člen
Ravnanje z odpadki po tem odloku se organizira tako, da je zagotovljeno:
– zmanjševanje količine odpadkov,
– ločeno zbiranje odpadnih materialov na izvoru nastanka,
– vračanje odpadnih materialov v ponovno uporabo,
– odlaganje preostalih odpadkov na urejenih odlagališčih,
Neorganizirano in divje odlaganje odpadkov ni dovoljeno.
3. člen
Skrb za okolju neškodljivo ravnanje z odpadki po tem odloku prevzemajo:
– Občina Jesenice,
– izvajalec javne službe za ravnanje z odpadki (v nadaljevanju izvajalec),
– povzročitelji obremenitev (v nadaljevanju povzročitelji), to so vse pravne in fizične osebe, pri katerih nastajajo komunalni odpadki.
4. člen
Na področju ravnanja z odpadki se vzpostavi sistem:
1. ločenega zbiranja odpadkov na izvoru nastanka ter prevažanje, sortiranje in skladiščenje odpadkov,
2. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
3. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstva,
4. odlaganje preostalih odpadkov na urejenih odlagališčih.
5. člen
Na celotnem območju Občine Jesenice je obvezno ravnanje z odpadki iz vseh virov in na način, ki je predpisan s tem odlokom.
6. člen
Določbe tega odloka so obvezne za vse povzročitelje in izvajalce, ki so vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki.
V sistem ravnanja z odpadki morajo biti vključeni vsi lastniki, uporabniki ali upravljalci stanovanjskih, poslovnih prostorov in industrijskih objektov na območju Občine Jesenice, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
II. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV
7. člen
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki so pretežno trdi in po svoji sestavi heterogeni in nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in v objektih v javni rabi.
Komunalni odpadki iz gospodinjstev so:
1. trdni organski in anorganski odpadki (ostanki hrane, ohlajen pepel, ohlajeni ogorki, konzerve, steklo, keramika, porcelan, manjši kovinski, tekstilni, papirni in plastični odpadki ter listje, trava in podobno),
2. kosovni odpadki: pohištvo, gospodinjski stroji, ostanki vozil, koles, hišna oziroma stanovanjska oprema,
3. nevarni odpadki iz gospodinjstev, s katerimi je potrebno ravnati v skladu s posebnimi predpisi.
Ostali komunalni odpadki so:
1. odpadni gradbeni material, kamenje, jalovina iz manjših gradbenih posegov,
2. večje vejevje, štori in drugi inertni materiali,
3. ohlajeni ogorki in pepel iz skupnih kurilnih naprav,
4. odpadki, ki nastajajo pri ročnem in strojnem čiščenju javnih površin,
5. trdne usedline cestne kanalizacije in usedline iz komunalnih čistilnih naprav ob upoštevanju ustreznih predpisov,
6. mulji komunalnih čistilnih naprav,
7. večji kosi embalaže.
Posebni odpadki so:
1. posebni odpadki industrije, obrti ali drugih dejavnosti, ki se pri odlaganju lahko mešajo s komunalnimi odpadki, ne da bi pri tem povzročili škodo okolju, vendar se odlagajo pod posebnimi pogoji.
Odlaganje na javnem odlagališču komunalnih odpadkov je možno na podlagi mnenja ustrezne strokovne institucije oziroma pristojne inšpekcije in na podlagi sklenjene pogodbe z upravljalcem odlagališča.
Določbe tega odloka ne veljajo za posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi in je treba ravnati z njimi v skladu s posebnimi predpisi.
III. LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
8. člen
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se uvede na celotnem območju Občine Jesenice in je obvezno za vse povzročitelje in izvajalce.
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.
Začetek zbiranja ter spremembo načina zbiranja in odvažanja odpadkov iz drugega odstavka tega člena je izvajalec dolžan objaviti na običajen način in povzročitelje o načinu ločenega zbiranja tudi natančno poučiti.
Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v tipizirane posode na kolesih za ločeno zbiranje odpadkov ter v večje tipizirane zaboje (kesone).
IV. ZBIRNA IN ODJEMNA MESTA
9. člen
Zbirno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji redno odlagajo komunalne odpadke v tipizirane posode za odpadke.
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci redno odvažajo odpadke.
Povsod, kjer je primerno, naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru. Odjemna mesta so lahko oddaljena največ 5 m od mesta, do koder je možen dostop s smetarskim vozilom.
V posameznih naseljih so zaradi večje racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov postavljeni smetnjaki v ekološke otoke. Ekološki otok je prostor, kjer so nameščene posode za zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš.
Zbirna in odjemna mesta ter ekološki otoki morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim predpisom in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
10. člen
Zbirna in odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji. Povzročitelji se lahko z izvajalcem dogovorijo za skupno odjemno mesto z uporabo skupne posode za odpadke.
Kjer ni organiziran individualen odvoz, se z uvedbo ločenega zbiranja odpadkov določi ekološke otoke ter njihovo lokacijo.
Zbirna in odjemna mesta vzdržujejo povzročitelji, ekološke otoke vzdržuje izvajalec.
Posoda za odpadke mora biti postavljena na zbirno ali odjemno mesto takoj, ko izvajalec za določeno območje organizira odvoz odpadkov oziroma takoj, ko se objekt prične graditi.
11. člen
Potrebno število in vrsta posod za odpadke, ureditev prostora za postavitev posod oziroma zbirno in odjemno mesto za odpadke, ureja pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje odpadkov. Pravilnik sprejme izvajalec in velja, ko ga potrdi nadzorni svet podjetja.
12. člen
Določbe tega odloka in pravilnika iz prejšnjega člena so dolžni upoštevati načrtovalci in projektanti, v skladu z obstoječo tehnologijo izvajalcev pri oblikovanju stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij.
13. člen
Na zbirnih in odjemnih mestih ter ekoloških otokih je prepovedano odlagati organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora. Prepoveduje se odlagati nezloženo kartonasto embalažo in nerazsekano vejevje. Prepovedano je odlagati odpadke izven posod za odpadke. Prav tako je prepovedano nepravilno odlaganje odpadkov v tipizirane posode ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst posod za odpadke.
14. člen
Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih mestih in dostopnih poti do odjemnih mest. Povzročitelji so tudi v zimskem času dolžni omogočiti dostop do posod za odpadke.
Izvajalec je dolžan očistiti odjemno mesto, če ga onesnaži pri praznenju posod za odpadke. Izvajalec je dolžan postaviti posodo za odpadke nazaj na odjemno mesto, povsod tam, kjer je omogočen odvoz.
Skupna zbirna in skupna odjemna mesta, kot tudi ekološke otoke, je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec.
15. člen
V tipizirane posode prostornin 120 in 1100 l je prepovedano odlagati:
– odpadke iz tretjega in četrtega odstavka 7. člena tega odloka,
– odpadke v tekočem stanju,
– kužne materiale iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
– tleče, lahkovnetljive, eksplozivne, posebne, nevarne in radioaktivne odpadke,
– poginule živali in odpadki od zaklanih živali (kože, drobovje).
16. člen
Organske in hitro razpadajoče odpadke (iz kuhinj, gostinskih obratov ipd.) je potrebno odlagati v tipizirane posode tako, da jih povzročitelji predhodno odložijo v vreče.
Posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni možno zapreti. Večjo količino odpadkov, ki se pojavi občasno, morajo povzročitelji odložiti v biološko razgradljive vreče, vreče pa postaviti na odjemno mesto poleg tipizirane posode za odpadke.
17. člen
Odpadke iz 2. točke drugega odstavka in 7. točke tretjega odstavka 7. člena tega odloka povzročitelji odlagajo v odprte 4 m3 zabojnike na stalnih odjemnih mestih, katerih lokacije je izvajalec dolžan javno objaviti.
18. člen
Izvajalci so dolžni posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo povzročitelja oziroma pristojnih inšpekcijskih služb čistiti in vzdrževati. Dotrajane posode je potrebno nadomestiti z novimi ali rabljenimi na stroške povzročiteljev, kolikor poškodb in potrebne zamenjave niso povzročili izvajalci sami.
Povzročitelji so dolžni plačati popravilo oziroma zamenjave posod za odpadke, če so posodo poškodovali ali odtujili sami.
19. člen
Izvajalec je dolžan nabaviti ustrezne tipizirane posode za ločeno zbiranje odpadkov za območje celotne občine po programu ločenega zbiranja odpadkov. Obrabnina teh posod je vključena v ceni ravnanja z odpadki.
Vsi novi povzročitelji, ki se pojavijo po sprejetju tega odloka, so dolžni nabaviti posode za odpadke v dogovoru z izvajalcem glede velikosti, števila, lokacije, ipd.
20. člen
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem morajo ob prijavljanju prireditve priložiti potrdilo o plačilu avansa in pogodbo o odvozu odpadkov, ki mora vsebovati tudi:
– dokazilo o opremljenosti prireditvenega prostora z ustreznimi posodami za odpadke in o odvozu odpadkov,
– dogovor, da se po končani prireditvi prireditveni prostor očisti in da odpadke odpelje na odlagališče pooblaščeni izvajalec za ravnanje z odpadki,
– višino avansa oziroma varščine za dogovorjeni obseg storitev.
V. ODVAŽANJE ODPADKOV
21. člen
Izvajalec je dolžan odvažati odpadke najmanj enkrat tedensko oziroma po razporedu in programu ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora ustrezati količinam odpadkov z upoštevanjem sezonskega značaja poslovanja. Razpored se mora objaviti na krajevno običajen način. Izvajalec mora imeti nad odjemnimi mesti in ekološkimi otoki stalen nadzor, da lahko odredi predčasen ali pogostejši odvoz.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, prekop dovoza ipd.) je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v treh delovnih dneh po prenehanju ovire oziroma po praznikih.
Kolikor posoda za odpadke ne zadošča povzročiteljevi količini odpadkov, inšpekcijski organi z odločbo naložijo povzročitelju nabavo dodatne posode v skladu z dogovorom z izvajalcem.
22. člen
Izvajalec mora odvažati komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje, odvažanje in praznjenje.
23. člen
Odpadke iz 2., 3., 5. in 6. točke tretjega odstavka 7. člena tega odloka odvažajo izvajalci po posebnem naročilu in jih odložijo na za to določeno mesto.
Odpadke iz 1. točke tretjega odstavka 7. člena tega odloka je dolžan povzročitelj odstraniti na svoje stroške. Povzročitelj mora vsaj tri dni pred pričetkom del obvestiti Komunalno direkcijo občine Jesenice, da mu le-ta odredi odlagališče.
Material iz prejšnjega odstavka se pod določenimi pogoji uporablja za saniranje manj vrednih zemljišč, odlagališč komunalnih odpadkov in v druge namene, o čemer odloča Komunalna direkcija občine Jesenice.
24. člen
Za izjemno velike količine odpadkov iz druge točke drugega odstavka 7. člena tega odloka lahko izvajalec organizira posebno akcijo odvoza enkrat letno s posebej določenih odjemnih mest. Cena storitve je vračunana v ceni ravnanja z odpadki.
25. člen
Manjše količine odpadkov iz druge točke drugega odstavka ter prve točke tretjega odstavka 7. člena tega odloka lahko odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov tudi povzročitelji sami z ustreznimi vozili, ki omogočajo varen dovoz. Za lasten dovoz si morajo pridobiti dovoljenje upravljalca odlagališča komunalnih odpadkov.
VI. ODLAGANJE ODPADKOV
26. člen
Izvajalci morajo odlagati odpadke le na centralno odlagališče komunalnih odpadkov, povzročitelji pa v tipizirane posode za odpadke ali izjemoma na centralno odlagališče komunalnih odpadkov, po pogojih iz 25. člena tega odloka.
27. člen
Izvajalec sprejme poslovnik o upravljanju in vzdrževanju odlagališča odpadkov, obvezno pa mora upoštevati:
– posebne odpadke iz četrtega odstavka 7. člena tega odloka, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji, je dovoljeno odlagati na odlagališče komunalnih odpadkov po pridobitvi mnenja upravnega organa občine, pristojnega za varstvo okolja oziroma ustrezne strokovne institucije ter dovoljenja upravljalca odlagališča (izvajalca). V pogodbi, ki jo sklene povzročitelj odpadkov z izvajalcem, morajo biti navedeni pogoji, pod katerimi se lahko ti odpadki odlagajo na odlagališče komunalnih odpadkov,
– posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, ni dovoljeno odlagati na odlagališče komunalnih odpadkov, ampak na za to določenih mestih.
Režim odlaganja odpadkov na odlagališču je določen s poslovnikom, ki ureja evidenco dovoza odpadkov na odlagališče, ravnanje z odpadki na odlagališču, tehnologijo deponiranja odpadkov, nadzor in dela, ki se izvajajo na odlagališču, delovni čas odlagališča, postopek izdaje dovoljenja za odlaganje posebnih odpadkov iz industrije, obrti in drugih dejavnosti, čiščenje izcednih vod in kontrolo vpliva na okolje, požarno varstvo ter vzdrževanje okolice odlagališča.
28. člen
Odpadni inertni gradbeni materiali se lahko odlagajo na odlagališču odpadkov v skladu s poslovnikom. Lahko se odložijo tudi kam drugam v okolje, za kar se mora pridobiti dovoljenje za poseg v prostor.
Na enak način je možno odlagati tudi druge inertne materiale iz 2. točke tretjega odstavka 7. člena tega odloka.
29. člen
Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in pripeljati na odlagališče odpadkov pod pogoji in na način, ki ga predpiše izvajalec ali pristojne inšpekcijske službe.
Inšpekcijski organ lahko z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven odlagališča odpadkov in njihovo deponiranje na odlagališču. Odločbo za odstranitev odpadkov lahko inšpekcijski organ izda povzročitelju, kolikor ga ni mogoče ugotoviti, pa izvajalcu, ki odpadke odstrani na stroške proračuna.
VII. NAČIN OBRAČUNAVANJA STROŠKOV ZA RAVNANJE Z ODPADKI
30. člen
Cene za ravnanje z odpadki se določajo na podlagi stroškovnih kalkulacij izvajalca v skladu z veljavnimi predpisi in v soglasju z Občinskim svetom občine Jesenice.
31. člen
Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organiziran odvoz odpadkov in tisti, ki sami pripeljejo odpadke na odlagališče.
32. člen
Stroški ravnanja s komunalnimi odpadki iz stanovanjskih prostorov se obračunavajo po številu oseb, ki stalno ali začasno prebivajo v stanovanju.
Stroški ravnanja s komunalnimi odpadki s poslovnih površin se obračunavajo na m2 poslovne, uporabne površine.
Za poslovne površine se štejejo vse površine, ki služijo izvajanju poslovne in obrtne dejavnosti, razen industrijskih obratov.
V prejšnjem odstavku navedena površina se ugotavlja na podlagi odločb, po katerih se obračunava ali plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Poslovne površine so tudi odprte površine, ki jih uporabljajo gostinsko-turistična podjetja in samostojni podjetniki, v sezonskem času.
Lastnikom počitniških hiš se stroški ravnanja z odpadki določijo po m2.
33. člen
Stroški ravnanja z odpadki, kjer se količine glede na časovna obdobja spreminjajo, se obračunajo po dejansko odpeljanih količinah. Način plačevanja se določi s pogodbo med izvajalcem in povzročiteljem odpadkov.
Povzročitelji odpadkov so dolžni izvajalcu dati točne podatke o številu stanovalcev in poslovnih površinah ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo na znesek plačila ravnanja z odpadki (npr. sprememba lastnika, najemnika, števila članov gospodinjstva, naslova ipd.)
Obveznost plačila stroškov za ravnanje s komunalnimi odpadki in sekundarnimi surovinami nastane za uporabnike z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju oziroma, ko se uporabniki storitev vselijo v stanovanje ali pričnejo uporabljati poslovne prostore.
34. člen
Delno oprostitev plačila odvoza komunalnih odpadkov lahko na posebno prošnjo uporabnika odobri nadzorni svet izvajalca in je možna v primeru najmanj dvomesečne odsotnosti oziroma neuporabe prostorov.
Če povzročitelj odpadkov v roku 15 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporoči potrebnih podatkov, izvajalec pridobi podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedeniškega mnenja bremenijo povzročitelja odpadkov.
VIII. OSTALE DOLOČBE
35. člen
Izvajalci so dolžni ocenjevati in evidentirati strukturo in količino odpadkov, ki so zajeti v odvozu odpadkov in se odlagajo na odlagališču. Letne podatke so dolžni posredovati Komunalni direkciji občine Jesenice.
36. člen
Vsaka pravna oseba javnega in zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, je dolžna pred pričetkom opravljanja dejavnosti z izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki. Če ne sklenejo pogodbe v roku 30 dni, nadomesti to pogodbo odločba upravnega organa občine, pristojnega za komunalno dejavnost.
37. člen
Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske ali poslovne prostore, so dolžni v najemni pogodbi z najemojemalcem določiti, kdo bo plačnik komunalnih storitev in ob prijavi ali spremembi najemnika en izvod pogodbe izročiti izvajalcu komunalne storitve.
IX. NADZOR
38. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektor za varstvo okolja oziroma pristojne občinske službe.
Izvajalec in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka so dolžni storjene nepravilnosti prijaviti pristojni inšpekciji.
X. KAZENSKE DOLOČBE
39. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če:
1. ne čisti in vzdržuje skupnih zbirnih in odjemnih mest ter ekoloških otokov (drugi in tretji odstavek 14. člena),
2. na zahtevo povzročiteljev ali pristojnih inšpekcijskih služb ne čistijo in vzdržujejo posod za odpadke, dotrajanih posod ne nadomeščajo z novimi ali rabljenimi (18. člen),
3. ne praznijo posod za odpadke po razporedu (prvi odstavek 21. člena),
4. ne opravijo odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v treh delovnih dneh po prenehanju ovire ali po praznikih (drugi odstavek 21. člena),
5. ne odvažajo komunalnih odpadkov v skladu z 22. členom,
6. odlagajo odpadke izven centralnega odlagališča komunalnih odpadkov (26. člen),
7. ne sprejme poslovnika o upravljanju in vzdrževanju odlagališča odpadkov (27. člen)
8. odlaga odpadke na deponiji komunalnih odpadkov v nasprotju s poslovnikom o upravljanju in vzdrževanju odlagališča odpadkov (27. člen).
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
40. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, če kot povzročitelj:
– odlaga posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi v posode za komunalne odpadke ali na deponijo.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje na kraju samem odgovorna oseba in delavec povzročitelja, če storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.
41. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, če kot povzročitelj:
1. se ne vključi v odvoz odpadkov (5. člen),
2. ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta (10. člen),
3. ne odlaga odpadkov v posode za odpadke v skladu z 8. členom,
4. odlaga odpadke izven posod za odpadke ali pa jih odlaga nepravilno (13. člen),
5. ne omogoči dostopa do posod za odpadke v zimskem času (prvi odstavek 14. člena),
6. ne odlagajo organske in hitro razpadajoče odpadke v vreče (16. člen),
7. odpadke iz 2. točke drugega odstavka in 7. točke tretjega odstavka 7. člena odlagajo v tipizirane posode s prostornino, manjšo kot 4 m3 (17. člen),
8. odlaga odpadke izven odlagališča komunalnih odpadkov (29. člen),
9. odlaga posebne odpadke iz četrtega odstavka 7. člena v nasprotju z določili 27. člena,
10. ne nabavlja posode za odpadke (drugi odstavek 19. člena),
11. ne sklene pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov (33. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT se kaznuje posameznik, če kot povzročitelj stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
42. člen
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost organizatorja kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbijo za odpadke in ne poskrbijo za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (20. člen).
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje odpadkov mora biti sprejet v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.
44. člen
Pravilnik o upravljanju in vzdrževanju odlagališča odpadkov mora biti sprejet v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.
45. člen
V stare okrogle tipizirane posode (80 l) je dovoljeno odlagati odpadke še največ pet let od uveljavitve tega odloka.
46. člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odstranjevanju in odlaganju odpadkov na območju Občine Jesenice (UVG, št. 22/82 in 6/85).
47. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, tarifni del pa se uporablja od prvega v naslednjem mesecu od njegove uveljavitve.
Št. 353-15/96
Jesenice, dne 25. aprila 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Jesenice
Valentin Markež, inž. l. r.
