Na podlagi 18. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in na podlagi 7., 8. in 19. člena statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 48/95) je Občinski svet občine Rogaška Slatina na 12. redni seji dne 28. 2. 1996 sprejel

V Občini Rogaška Slatina so ustanovljene tri krajevne skupnosti, in sicer:
1. Mestna krajevna skupnost Rogaška Slatina, ki vključuje naselja: Rogaška Slatina, Rjavica, Brestovec, Velike Rodne, Male Rodne, Rajnkovec, Prnek, Ceste, Gaberce, Plat, Nimno, Tekačevo, Rataska vas, Kamence, Pristavica, Topole, Tržišče, Gradiški dol, Zgornje Negonje, Spodnje Negonje, Irje, Cerovec pod Bočem, Tuncovec, Zgornje Sečovo, Spodnje Sečovo, Vinec in Kačji dol.
2. Krajevna skupnost Kostrivnica, ki vključuje naselja: Brezje pri Podplatu, Čača vas, Drevenik, Gabrovec pri Kostrivnici, Kamna gorca, Podplat, Podturn, Spodnja Kostrivnica, Zgornja Kostrivnica, Spodnji Gabernik, Zgornji Gabernik, Zagaj pod Bočem.
3. Krajevna skupnost Sveti Florijan, ki vključuje naselja: Sveti Florijan in Strmec pri Svetem Florijanu.

Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani večjih naseljenih območij ustanovijo krajevno skupnost.
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo tudi vaške skupnosti.

Pobudo o oblikovanju krajevne in vaške skupnosti sprejmejo prebivalci na zborih krajanov, skladno z zakonom.
Odločitev o oblikovanju nove krajevne in vaške skupnosti sprejme občinski svet.

Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v opravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
Občinski svet je dolžan zaprositi za mnenje organe krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese samo te skupnosti.

Krajevna skupnost lahko za svoje območje določi krajevni praznik, grb in zastavo.

Občani v krajevni skupnosti uresničujejo svoje skupne interese in potrebe tako, da preko svojih organov in v sodelovanju z občinskimi organi in službami:
a) na področju gospodarstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti:
– skrbijo za vzdrževanje objektov in naprav, ki so v njihovem upravljanju,
– pripravijo letni program del na njihovem območju, ga uskladijo z občino in skrbijo za njegovo realizacijo,
– sodelujejo pri investicijah, ki se izvajajo na njihovem območju skupaj z občino,
– dajejo mnenje za posege v prostor na njihovem območju kolikor gre za poseg širšega družbenega pomena,
– organizirajo prostovoljno delo in zbirajo finančna sredstva v obliki krajevnega samoprispevka ter v drugih oblikah za urejanje lokalnih potreb na svojem območju;
b) na področju družbenih dejavnosti:
– spremljajo socialno problematiko na svojem območju in predlagajo ukrepe za njihovo reševanje,
– organizirajo in izvajajo razne oblike socialnega varstva; sosedska pomoč za starejše ljudi, sodelujejo pri reševanju stanovanjskih vprašanj, sodelujejo pri izvajanju pomoči in nege na domu za starejše ljudi,
– v primeru ogroženih družin spremljajo razmere, v katerih živijo družine z otroki in predlagajo ukrepe za izboljšanje teh razmer,
– sodelujejo pri vzdrževanju objektov in naprav, namenjenim telesnovzgojnim in kulturnim dejavnostim,
– vzpodbujajo delovaje kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih društev na njihovem območju;
c) na ostalih področjih:
– izvajajo posamezne naloge v vojni in miru ter na področju zaščite in reševanja občanov, za katere jih določi pristojni organ občine na osnovi določb statuta občine,
– sodelujejo z občinskim svetom in njegovimi organi pri izvševanju občinske politike in nalog na območju krajevne skupnosti,
– izvajajo naloge skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi,
– opravljajo druge naloge, za katere jih pooblasti občinski svet in župan.

Organi krajevne skupnosti so svet krajevne skupnosti, nadzorni odbor in volilna komisija krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in tistih, ki mu jih poveri občinski svet ali župan.
Delo sveta krajevne skupnosti in organov se podrobneje opredeli v statutu krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti sprejme statut v roku 6 mesecev po izvedenih rednih volitvah.

Predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti izvolijo člani sveta z večino glasov vseh članov izmed sebe na konstitutivni seji sveta.
Nadzorni odbor in volilno komisijo imenuje svet krajevne skupnosti.
Na predlog predsednika sveta krajevne skupnosti, imenuje svet krajevne skupnosti tajnika. Tajnik opravlja svojo funkcijo profesionalno ali neprofesionalno. Tajnik pomaga predsedniku sveta krajevne skupnosti pri njegovem delu, vodi zapisnike in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri svet in predsednik krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti:
– sprejema statut krajevne skupnosti,
– sprejema letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,
– sprejema letni program dela krajevne skupnosti,
– imenuje predsednike in člane delovnih teles krajevne skupnosti,
– odloča o predlogih delovnih teles,
– daje predloge za razvoj gospodarstva ter predloge za reševanje komunalne in stanovanjske problematike v krajevni skupnosti,
– na svojem področju spremlja problematiko s področja socialnega varstva ter predlaga ukrepe za njihovo reševanje,
– predlaga razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka,
– sodeluje z občinskim svetom in njegovimi organi pri izvrševanju nalog na območju krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti je dolžan vsaj enkrat letno poročati o svojem delu občinskemu svetu in županu. Na zahtevo občinskega sveta ali župana pa mora o svojem poslovanju poročati tudi večkrat med letom.

Predsednik sveta krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa krajevno skupnost,
– predlaga v sprejem letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti, predlaga letni program dela krajevne skupnosti,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta krajevne skupnosti,
– opravlja druge naloge, ki mu jih nalaga statut krajevne skupnosti ali poveri občinski svet oziroma župan Občine Rogaška Slatina.

Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
Volilne enote in število članov svetov krajevnih skupnosti za prve redne volitve določijo dosedanji sveti krajevnih skupnosti.

Člane svetov krajevnih skupnosti se voli po večinskem načelu.
Volilne enote in število članov svetov krajevnih skupnosti po prvih volitvah določijo sveti krajevnih skupnosti s svojim aktom.

Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.

Volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan.
Kandidate za člane svetov krajevnih skupnosti določijo volivci na zborih volivcev, skupine volivcev s podpisovanjem ter politične stranke.

Za financiranje nalog pridobiva krajevna skupnost naslednja sredstva:
– namenska sredstva občinskega proračuna za opravljanje nalog v okviru letnega proračuna občine,
– iz samoprispevka krajanov,
– namenskih prispevkov in ostalih oblik zbiranja namenskih sredstev na območju krajevne skupnosti,
– del sredstev, ki jih občina pridobiva na račun izkoriščanja naravnih virov na njihovem območju,
– lastnih prihodkov.

S pridobljenimi sredstvi iz občinskega proračuna razpolaga krajevna skupnost v svojem imenu in za svoj račun v okviru letnega programa potrjenega s strani občine.

Občina zagotavlja vsem krajevnim skupnostim, ki financirajo svoje naloge ali razvojne programe iz sredstev uvedenega samoprispevka, v času trajanja samoprispevka sofinanciranje programov do 30% višine vrednosti nalog ali razvojnih programov. Merila in kriterije sofinanciranja programov samoprispevka določi občinski svet z odlokom.

Občina Rogaška Slatina prevzema omejeno solidarno odgovornost za višino sredstev krajevnih skupnosti, ki jih zagotavlja za potrebe delovanja le-teh v okviru letnega proračuna občine in ostalih sprejetih predpisov.
Za vsa ostala sredstva in programe, ki niso predvideni in usklajeni z občinskim proračunom, pa odgovarja krajevna skupnost s celotnim lastnim premoženjem in dohodki.

Krajevne skupnosti morajo do 31. januarja predložiti program dela za tekoče leto.
Krajevne skupnosti morajo do 15. januarja predložiti poročilo o realizaciji programa za preteklo leto.

Dosedanji organi krajevne skupnosti nadaljujejo s svojim delom do izvolitve novih organov.
Mandatna doba sveta krajevne skupnosti traja do rednih volitev v občinski svet.
Prvo sejo na prvih volitvah izvoljenega sveta krajevne skupnosti skliče predsednik volilne komisije krajevne skupnosti najkasneje v 20 dneh po volitvah.
Novoizvoljeni predsednik sveta krajevne skupnosti prevzame svojo dolžnost v roku 30 dni od izvolitve.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.