Na podlagi 18. in 19. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94 14/95, 20/95 in 9/96) 11. in 18. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) ter na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Občinski svet občine Škofja Loka na seji dne 18. 4. 1996 sprejel

S tem odlokom se na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine razglaša Rdeče znamenje v Smrečju pri Crngrobu in stavba na Mestnem trgu 31 v Škofji Loki za kulturni in zgodovinski spomenik z značilnimi arhitekturnimi in umetnostno zgodovinskimi lastnostmi.

Rdeče znamenje stoji ob poti v gozdu južno od Crngroba. Uvrščamo ga med slopasta znamenja; znamenje ima kvadraten tloris, zidano je na skalo, pokrito s piramidasto deskasto streho. Znamenje je v celoti poslikano s freskami iz začetka 16. stoletja. Na vseh štirih straneh so spodaj večje vdolbine s segmentnimi loki, nad njimi pa so v steno pravokotno vrezane manjše vdolbine.
Poslikava je večinoma figuralna z nabožno tematiko, v vdolbinah pa se pojavlja bogata poznogotska dekoracija z naslikanimi krogovičji.
V celoti gre za poznogotsko poslikavo z določenimi renesančnimi potezami, v gracioznosti figur se kažejo italijanski vplivi.
Znamenje uvrščamo med najstarejša znamenja na Slovenskem, ne samo na osnovi poslikave, temveč tudi po vrsti vrezanih romarskih podpisov, od katerih je najstarejši iz leta 1529.

Objekt iz prejšnjega člena stoji na par. št. 48, (kapela) k. o. Pevno, z. k. vložek št. 45. Imetnik objekta (kapele) je Rimokatoliško župnijstvo v Stari Loki (sedaj: Župnijski urad Stara Loka).

Za objekt velja varstveni režim, ki varuje kulturne, zgodovinske in estetske vrednote, kar pomeni stalno in redno vzdrževanje še ohranjenih ter sanacijo ogroženih in propadajočih prvin. Posegi morajo služiti izključno strokovni konservaciji, sanaciji in rekonstrukciji spomenika. Pred vsakim posegom morajo biti opravljene vse potrebne raziskave in izdelane konservatorske smernice.

Hiša stoji v strnjenem nizu stavb zahodnega dela Mestnega trga. Hiša je kot dopolnilo nekdanje stražnice ob prehodu med Mestnim trgom in Klobovsovo ulico zrastla v notranjost ozke in dolge parcele v začetku 19. stoletja (Franciscejski kataster iz leta 1826 parcelo zaznamuje kot stavbno).
Od stavbnih elementov poznogotskega obdobja je delno ohranjen portal ob Mestnem trgu; portal je bil nekdaj del zidu, ki je zapiral prehod med Mestnim trgom in Klobovsovo ulico (votivna podoba Škofje Loke iz Sopotnice, 1698; Loški muzej).
Iz istega obdobja sta še kamnita poznogotska portala, eden v zidu ob Klobovsovi ulici in drugi v zidu med vrtoma.
Poleg omenjenih stavbnih elementov v sklopu hiše varujemo še:
– kamnit poznobaročno oblikovan steber na dvoriščni strani,
– lesen profiliran strop iz 19. stoletja v I. nadstropju,
– fasada hiše ob Mestnem trgu,
– naklon strešine in strešno okno ob Mestnem trgu ter vrsta kritine (skril).

Objekt iz prejšnjega člena stoji na parc. št. 557 k. o. Škofja Loka z.k. vložek št. 198. Imetnik pravice uporabe je Alpetour turistično hotelsko podjetje Škofja Loka, p.o., Kapucinski trg 9, Škofja Loka.

Za stavbo na Mestnem trgu 31 velja varstveni režim II. stopnje za arhitekturne spomenike, ki določa:
– varovanje stavbne gmote, strešnega naklona, rastra in barve strešne kritine,
– varovanje tlorisne zasnove objekta,
– varovanje strukture fasade, fasadne členitve ter posameznih arhitekturnih detajlov.
Z varstvenim režimom varujemo kulturne, zgodovinske in estetske vrednote z namenom, da bi dosegli stalno in redno vzdrževanje še ohranjenih ter sanacijo ogroženih in propadajočih prvin. Posegi morajo služiti izključno strokovni konservaciji, sanaciji in rekonstrukciji spomenika. Pred vsakim posegom morajo biti opravljene vse potrebne raziskave in izdelane konservatorske smernice.

Sestavni del tega odloka je grafični prikaz objektov vrisan na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 za objekt iz 2. člena tega odloka in za objekt iz 5. člena v merilu 1:1000.

Oddelek Občine Škofja Loka pristojen za premoženjsko pravne zadeve, poda predlog za vpis spomenikov v zemljiško knjigo.

V skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona o naravni in kulturni dediščini se razglašena spomenika označita na način, kot ga predpisuje pravilnik o obliki in namestitvi oznak spomenikov in znamenitosti (Uradni list SRS, št. 33/85).

Občina in inšpekcijski organi morajo preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti spomenikov. Za posege, ki niso v skladu z varstvenim režimom in spreminjajo lastnosti spomenika je povzročitelj odgovoren po zakonu.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov opravlja pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.