Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o šolski inšpekciji (ZSolI)
Razglašam zakon o razglasitvi zakona o šolski inšpekciji (ZSolI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. maja 1996.
Št. 001-22-58/96
Ljubljana, dne 29. maja 1996.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O ŠOLSKI INŠPEKCIJI (ZSolI)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja organizacijo, področja nadzora in pristojnosti šolske inšpekcije z namenom, da se zagotovi spoštovanje zakonitosti in s tem zaščita pravic predšolskih otrok, učencev, vajencev, dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: otrok in udeležencev izobraževanja) ter strokovnih delavcev.
2. člen
(obseg šolske inšpekcije)
Šolska inšpekcija obsega nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, namensko porabo javnih sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki jo opravljajo vrtci, osnovne šole, glasbene šole, nižje in srednje poklicne šole, srednje tehniške in strokovne šole, gimnazije, višje strokovne šole, zavodi za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacije za izobraževanje odraslih in zasebniki, ki izobražujejo po javno veljavnih programih (v nadaljnjem besedilu: vrtci in šole).
Šolska inšpekcija obsega tudi nadzor nad izvrševanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo domove za učence, dijaške in študentske domove ter postopke in roke za prijavo na razpis in izvedbo vpisa v visokem šolstvu.
Za domove za učence, dijaške in študentske domove, se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za šole in vrtce.
II. ORGANIZACIJA
3. člen
(Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport)
Šolsko inšpekcijo opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).
Inšpektorat vodi glavni inšpektor za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: glavni inšpektor).
Za glavnega inšpektorja je lahko imenovan, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
Glavni inšpektor v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: minister) določi letni program dela inšpektorata in organizira njegovo izvedbo.
Inšpektorat pri svojem delu sodeluje z drugimi inšpekcijami.
4. člen
(inšpektorji)
Nadzor v mejah pristojnosti inšpektorata opravljajo inšpektorji.
Inšpektor je lahko, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
5. člen
(preizkus strokovne usposobljenosti inšpektorjev)
Inšpektor mora vsako četrto leto opraviti preizkus strokovne usposobljenosti.
Vsak preizkus se lahko opravlja največ dvakrat.
Inšpektor, ki ne opravi preizkusa strokovne usposobljenosti, se razreši. Z dnem razrešitve mu preneha delovno razmerje v inšpektoratu.
6. člen
(strokovni izpit)
Vsebino in postopek opravljanja strokovnega izpita in preizkusa strokovne usposobljenosti inšpektorjev predpiše minister.
7. člen
(izvedenci)
Če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva pri nadzoru, ki je pomembno za rešitev stvari, potrebno posebno strokovno znanje, s katerim inšpektor ne razpolaga, se opravi dokaz z izvedencem.
Izvedenca določi glavni inšpektor z liste izvedencev. Izvedenec pripravi pisno mnenje in ga posreduje pristojnemu inšpektorju.
Listo izvedencev določi minister.
8. člen
(izvedenci za pedagoško področje)
Dokaz z izvedencem za pedagoško področje se mora opraviti, če iz okoliščin primera izhajajo dejstva, iz katerih je mogoče sklepati:
– da so kršene pravice otrok in udeležencev izobraževanja, da dosežejo z zakoni in drugimi predpisi določene standarde znanj, ki jim omogočajo napredovanja, oziroma vključitev v izobraževanje na naslednji ravni,
– da je kršena pravica strokovnega delavca, da je pri svojem delu avtonomen ali,
– da strokovni delavec pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela ne zagotavlja objektivnosti, kritičnosti in pluralnosti.
V primerih iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka mora glavni inšpektor določiti dva izvedenca za pedagoško področje, ki ločeno pripravita pisno mnenje.
Izvedenci za pedagoško področje morajo imeti najmanj visoko izobrazbo in deset let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem ali razvojno-raziskovalnem področju in morajo imeti v skladu s predpisi o napredovanju v nazive najmanj naziv svetovalca oziroma morajo biti izvoljeni v naziv visokošolskega učitelja.
Liste izvedencev za pedagoško področje določi pristojni strokovni svet. Liste izvedencev se oblikujejo po posameznih strokovnih področjih in vsebujejo po več izvedencev za posamezno področje.
9. člen
(poročilo glavnega inšpektorja)
Glavni inšpektor mora najmanj enkrat letno poročati ministru o delu inšpektorata. Poročilo mora vsebovati:
– podatke o številu opravljenih inšpekcijskih nadzorov po posameznih vrtcih in šolah,
– podatke o ugotovljenih kršitvah in izrečenih ukrepih ter o uresničevanju izrečenih ukrepov in,
– splošno oceno stanja z vidika spoštovanja zakonitosti in zaščite pravic otrok in udeležencev izobraževanja ter strokovnih delavcev v vrtcih in šolah.
10. člen
(tajnost)
Inšpektor mora varovati poslovno, uradno ali drugo tajnost, s katero se seznani pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva. Dolžnost varovanja uradne ali druge tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja.
Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave, sporočila oziroma pritožbe.
Če inšpektor prekrši določilo o varovanju tajnosti iz prvega odstavka tega člena se to šteje za hujšo kršitev delovne obveznosti in dolžnosti, zaradi katere glavni inšpektor predlaga razrešitev inšpektorja.
Določbe o varovanju tajnosti veljajo tudi za izvedence. Če izvedenec prekrši dolžnost varovanja tajnosti iz prvega odstavka tega člena, ga pristojni strokovni svet na predlog inšpektorata izloči z liste izvedencev. Dolžnost varovanja uradne ali druge tajnosti traja tudi po njegovi izločitvi z liste izvedencev.
Glavni inšpektor lahko v utemeljenem primeru oziroma na zahtevo pristojnih organov s soglasjem ministra razreši inšpektorja varovanja poslovne, uradne ali druge tajnosti.
III. NADZOR
11. člen
(vrste nadzora)
Nadzor opravljajo inšpektorji kot redni, izredni in ponovni nadzor.
Redni nadzor se izvaja na podlagi letnega programa dela inšpektorata. V vrtcih in šolah mora biti opravljen redni nadzor najmanj vsako peto leto.
Izredni nadzor se opravi na podlagi pobude otroka in udeleženca izobraževanja, starša, skrbnika, rejnika, sveta staršev, skupnosti dijakov, predstavnika reprezentativnega sindikata v vrtcu ali šoli ali zaposlenih v vrtcu ali šoli.
Inšpektor je dolžan pobudnika obvestiti o dejanjih, ki jih je opravil v zvezi s pobudo in o izvršenih ukrepih, če ta tako zahteva.
Ponovni nadzor se izvede po preteku roka, določenega za odpravo kršitev ter izvršitev naloženih ukrepov in nalog.
Redni nadzor se napove, izredni in ponovni nadzor se lahko opravi tudi nenapovedano. Inšpektor se ob prihodu najavi ravnatelju oziroma direktorju ali tistemu, ki ju nadomešča.
12. člen
(področja nadzora)
Nadzor se nanaša na:
– izpolnjevanje pogojev za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter na izpolnjevanje standardov in normativov za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov,
– uresničevanje pravic in dolžnosti otrok in udeležencev izobraževanja,
– uresničevanje pravic in obveznosti strokovnih delavcev, ki ne sodi v pristojnosti drugih inšpektoratov,
– organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela,
– vodenje pedagoške dokumentacije in izdajanje jav- nih listin,
– postopke in roke za prijavo na razpis in za izvedbo vpisa v visokem šolstvu,
– namensko porabo javnih sredstev,
– določanje višine prispevkov staršev in njihovo namensko porabo,
– uporabo učbenikov in učil, ki jih je potrdil pristojni strokovni svet ter,
– opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v skladu s koncesijsko pogodbo.
V zasebnih šolah se nadzor nanaša na organizacijo, financiranje in izvajanje javno veljavnih programov.
13. člen
(ugotovitev dejanskega stanja)
Inšpektor ima pravico in dolžnost pregledati prostore, pedagoško in drugo z zakoni in drugimi akti predpisano dokumentacijo, se seznaniti s potekom vzgojno-izobraževalne in druge dejavnosti, zaslišati stranke in druge udeležence v upravnem postopku, pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva.
V primeru, ko inšpektor opravi razgovor z mladoletno osebo, je o tem dolžan predhodno obvestiti starše, skrbnike oziroma rejnike, če pa je za ugotovitev dejstev potrebno mladoletno osebo zaslišati, jo inšpektor lahko zasliši le v navzočnosti staršev, skrbnika oziroma rejnika.
Inšpektor ne sme prisostvovati vzgojno-izobraževalnemu procesu brez dovoljenja ravnatelja.
Izvedenci za pedagoško področje lahko z dovoljenjem glavnega inšpektorja prisostvujejo vzgojno-izobraževalnemu procesu.
Inšpektor oziroma izvedenec, ki prisostvuje vzgojno-izobraževalnemu procesu, ne sme učitelju oziroma vzgojitelju dajati nasvetov ali priporočil ali kako drugače motiti vzgojno-izobraževalnega procesa.
IV. KRŠITVE IN UKREPI
14. člen
(kršitve in ukrepi)
Inšpektor ima pravico in dolžnost, da:
– odredi ukrepe in določi rok za odpravo kršitev,
– predlaga uvedbo disciplinskega postopka delavca, razrešitev ravnatelja oziroma direktorja, pomočnika, vodje enote oziroma podružnice,
– razveljavi oceno in odredi ponovno preverjanje znanja ali ocenjevanje,
– predlaga pristojnemu organu razveljavitev aktov organov vrtca ali šole, ki so v nasprotju z zakonom ali drugimi predpisi,
– izreče suspenz,
– seznani ustanovitelja z ugotovljenimi kršitvami in s potrebnimi ukrepi za njihovo odpravo,
– predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška,
– prijavi kazniva dejanja oziroma
– predlaga druge ukrepe in opravi dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom, drugim predpisom ali aktom.
15. člen
(razveljavitev ocene)
Inšpektor z odločbo razveljavi oceno in odredi ponovno preverjanje znanja ali ocenjevanje, če pri nadzoru ugotovi kršitev zakonov, drugih predpisov in aktov, ki določajo preverjanje znanja in ocenjevanje.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se ocena ob koncu šolskega leta razveljavi, če ima za posledico, da otrok ali udeleženec izobraževanja ne napreduje v naslednji razred ali ne dokonča izobraževanja, v drugih primerih pa le, če učenec, vajenec, dijak oziroma študent ali njihovi zakoniti zastopniki to izrecno zahtevajo.
Pri ponovnem preverjanju znanja ali pri ocenjevanju sodeluje pri delu komisije za preverjanje znanja in ocenjevanja na zahtevo pritožnika kot zunanji izpraševalec izvedenec za pedagoško področje.
16. člen
(suspenz)
Če izhaja iz dejstev, ugotovljenih pri nadzoru, utemeljen sum, da je delavec, ravnatelj, direktor, pomočnik, vodja enote ali podružnice storil kršitev s tem:
– da je zasvojen z mamili oziroma alkoholom,
– da pridobiva predšolske otroke, učence in dijake za uživanje mamil, jim mamila prodaja ali daje,
– da izvaja fizično nasilje nad otrokom ali udeležencem izobraževanja ali,
– da napeljuje k spolni zlorabi ali spolno zlorablja otroka ali udeleženca izobraževanja, mu lahko inšpektor izreče suspenz in predlaga uvedbo disciplinskega postopka oziroma razrešitev funkcije ter predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška ali prijavi kaznivo dejanje.
O suspenzu inšpektor lahko odloči ustno. Inšpektor mora izdati pisno odločbo v osmih dneh od izreka suspenza. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.
Suspenz sme trajati najdlje do dokončne odločitve o disciplinski odgovornosti, do prenehanja delovnega razmerja oziroma do prenehanja razlogov, ki so narekovali sprejem odločbe o suspenzu.
V času suspenza gredo delavcu, ravnatelju oziroma direktorju, pomočniku, vodji enote ali podružnice enake pravice kot delavcu, ki je v skladu z delovno zakonodajo odstranjen z dela.
17. člen
(ponovni nadzor in izpolnjevanje ukrepov)
Če inšpektor ob ponovnem nadzoru ugotovi, da delavec, ravnatelj oziroma direktor, vodja enote ali podružnice ali druga odgovorna oseba ni izvršila odločbe, lahko za izvršitev odločbe določi nov rok, če so podani upravičeni razlogi, da odločba v določenem roku ni bila izvršena. O tem obvesti ustanovitelja.
Če v novem roku kršitve niso bile odpravljene oziroma, če glede na okoliščine ni mogoče pričakovati odprave ugotovljenih kršitev, inšpektor predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper delavca oziroma razrešitev ravnatelja oziroma direktorja, pomočnika, vodje enote ali podružnice ali druge odgovorne osebe.
18. člen
(začasna prepoved opravljanja dejavnosti)
Če ustanovitelj v roku, ki ga določi inšpektor, ne zagotovi pogojev za odpravo kršitev, pa so kršitve take narave, da je ogroženo življenje ali zdravje otrok in udeležencev izobraževanja ter zaposlenih v vrtcu oziroma šoli, inšpektor z odločbo začasno prepove opravljanje dejavnosti.
19. člen
(zapisnik o opravljenem nadzoru)
O opravljenem inšpekcijskem nadzoru se sestavi zapisnik.
Zapisnik mora obsegati natančno in kratko potek in vsebino ob inšpekcijskem nadzorstvu opravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na predmet postopka. V zapisniku se navedejo listine, ki so bile v kakršenkoli namen uporabljene ob opravljanju nadzorstva.
Zapisnik se vroči ravnatelju oziroma direktorju, vodji enote ali podružnice oziroma drugi odgovorni osebi in delavcu, na katerega delo se nanašajo ugotovitve in morebitni ukrepi oziroma predlogi ukrepov oziroma ustanovitelju, če je ta odgovoren za odpravo kršitev.
20. člen
(vročitev odločbe)
Odločba se vroči ravnatelju oziroma direktorju, vodji enote ali podružnice oziroma drugi odgovorni osebi v vrtcu ali šoli, v kateri so bile ugotovljene kršitve, ter delavcu, pri delu katerega so bile ugotovljene kršitve.
Če je za odpravo kršitev odgovoren ustanovitelj, se odločba vroči ravnatelju, direktorju oziroma drugi odgovorni osebi in ustanovitelju.
21. člen
(pravica do pritožbe na odločbo inšpektorja)
Zoper odločbo, ki jo izda inšpektor, je možna pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve na ministrstvo, pristojno za šolstvo.
22. člen
(dodatni preizkus z izvedencem)
Če se pritožba na odločbo inšpektorja nanaša na izvedensko mnenje izvedenca za pedagoško področje, se ponovi dokaz z istim ali drugim izvedencem za pedagoško področje.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
(rok za sprejem pravilnika o strokovnem izpitu za inšpektorja)
Minister izda v treh mesecih od uveljavitve tega zakona pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja.
24. člen
(inšpektorji brez opravljenega strokovnega izpita)
Inšpektor, ki je na dan uveljavitve tega zakona v delovnem razmerju v Inšpektoratu za šolstvo in šport, in nima opravljenega izpita za inšpektorja, ga je ne glede na določbo drugega odstavka 84. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) dolžan opraviti v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
25. člen
(rok za določitev liste izvedencev)
Minister določi v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona listo izvedencev iz 7. člena tega zakona.
Pristojni strokovni svet določi liste izvedencev iz 8. člena tega zakona v roku štirih mesecev od uveljavitve tega zakona.
26. člen
(prenehanje veljavnosti zakonskih določb)
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 14/69 in 16/74).
27. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 600-02/94-2/3
Ljubljana, dne 21. maja 1996.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.
