Na podlagi tretjega odstavka 69. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93) minister za šolstvo in šport izdaja

Za sprejem v študentske domove, ki jih je ustanovila ali soustanovila Republika Slovenija oziroma se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev, lahko prosi državljan Republike Slovenije, če:
1. ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij,
2. ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter ni zaposlen ali iskalec zaposlitve,
3. povprečni bruto dohodek na člana družine, dosežen v preteklem letu, ne presega 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju,
4. ima stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,
5. ni bil izključen iz študentskega doma.
Za bivanje v študentskem domu lahko prosi tudi študent, čigar stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km,
– če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali
– če nima več kot dvakratne možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi dnevno ali
– če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena v študentskih domovih lahko biva tudi spremljevalec študenta invalida, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi.

Študentom, vpisanim v prvi letnik visokošolskih zavodov, se upošteva uspeh pri maturi ali zaključnem izpitu in uspeh v zadnjem letniku srednje šole. Če se je študent vpisal na visokošolski zavod brez mature ali zaključnega izpita, se upoštevata uspeha zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole.
Uspeh se točkuje tako, da se vsota uspeha pri maturi ali zaključnem izpitu in povprečne ocene zadnjega letnika oziroma zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole pomnoži z 18. Najvišje možno število točk je 180.
Uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu se točkuje takole:

--------------------------------------------------------------------
Ocene pri maturi         Ocene pri zaključnem izpitu           Točke
--------------------------------------------------------------------
     23–34                         18–20                          5
     18–22                         14–17                          4
     13–17                         10–13                          3
     10–12                           8–9                          2
-------------------------------------------------------------------

Študentom, vpisanim v drugi ali višji letnik, in študentom podiplomskega študija se upošteva njihov dotedanji študijski uspeh.
Študentom prvega letnika podiplomskega študija se upošteva študijski uspeh dodiplomskega študija.
Uspeh se točkuje tako, da se povprečna ocena pomnoži z 20. Najvišje možno število točk je 200.
Ne glede na povprečno oceno dobi študent, ki ponavlja letnik ali zamenja študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, 60 točk.
Študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel(a) med študijem otroka pri sebi, se prišteje še 50% točk, dodeljenih za uspeh.

Materialni položaj se točkuje tako, da se razlika med 150 odstotki povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji in povprečnim bruto dohodkom na člana družine, izraženim v odstotkih, pomnoži z 1,7.

Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija se točkuje tako, da se število kilometrov pomnoži z 0,7. Najvišje možno število točk je 100.

Če študent predloži dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, specialistični zdravstveni zavod, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem in zdravstvenem položaju (brez staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80% invalid, težak bolnik, težke socialne razmere, nezaposleni starši oziroma skrbniki), mu komisija za sprejem po individualni obravnavi lahko k točkam za materialni položaj dodeli še do 50% točk.

Če ima po merilih iz 2., 3., 4. in 5. člena tega pravilnika več študentov za sprejem v študentski dom enako število točk, se razvrstijo na prednostni seznam glede na uspešnost študija.

Za podaljšanje bivanja v študentskem domu iz prvega odstavka 1. člena lahko prosi, kdor ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij, oziroma kdor ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter ni zaposlen ali iskalec zaposlitve.

Bivanje v študentskem domu se praviloma podaljšuje najdlje za čas trajanja enega dodiplomskega študijskega programa oziroma do izteka dvanajstih mesecev po zaključku zadnjega semestra ter enega podiplomskega študijskega programa.
Bivanje v študentskem domu se lahko podaljša tudi študentom:
– ki jim je bil podaljšan status študenta in predložijo dokazila iz 5. člena tega pravilnika, in sicer največ za eno leto,
– zaradi materinstva,
– ki so končali višješolski študij in nadaljujejo študij po visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu v skladu z merili za prehode.

O sprejemu v študentski dom in o podaljšanju bivanja ter o drugih zadevah, ki jih določa ta pravilnik, odloča komisija za sprejem študentov v študentski dom (v nadaljnjem besedilu: komisija za sprejem).
Komisija za sprejem ima sedem članov. Dva člana sta iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, dva člana sta predstavnika financerjev študentskih domov, en član je izmed zaposlenih v študentskih domovih, en član je iz vrst študentov, ki ne bivajo v študentskih domovih.

O pritožbah zoper odločitve komisije za sprejem odloča komisija za pritožbe.
Komisija za pritožbe ima pet članov. En član je iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, en član je predstavnik financerjev študentskih domov, en član je iz vrst študentov stanovalcev študentskih domov, en član je iz vrst zaposlenih v študentskih domovih in en član iz vrst študentov, ki ne bivajo v študentskih domovih.

Za območje vsakega kraja, v katerem je sedež enega ali več študentskih domov oziroma visokošolskih zavodov, če so študentski domovi v njihovi sestavi (v nadaljnjem besedilu: visokošolsko središče), minister, pristojen za visoko šolstvo, imenuje komisijo za sprejem in komisijo za pritožbe.
Člani komisije za sprejem in komisije za pritožbe so imenovani za dve leti in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in namestnik predsednika se izvolita izmed članov komisij za dve leti in sta lahko ponovno izvoljena.

Komisija za sprejem in komisija za pritožbe odločata s sklepi. Odločitve so veljavno sprejete, če je na seji navzoča večina članov in je za sprejem odločitve glasovala večina vseh članov komisije.
Sklepi komisije za sprejem, komisije za pritožbe in obvestila strokovne službe, ki se nanašajo na reševanje prošenj za sprejem oziroma podaljšanje bivanja v študentskem domu, se študentu pošljejo s povratnico na naslov stalnega prebivališča. Sklepi komisij se pošljejo najkasneje v treh dneh po sprejemu.
Sklepi komisije za pritožbe so dokončni.

Upravno-administrativne in strokovne naloge komisije za sprejem in komisije za pritožbe lahko na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo, opravljajo tajništvo univerze, tajništvo samostojnega visokošolskega zavoda, študentska organizacija, študentski dom ali druge pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: strokovna služba).
Sedež komisije za sprejem in komisije za pritožbe je na sedežu njune strokovne službe.
Delo komisij in strokovne službe financira ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

Strokovna služba opravlja naslednje naloge:
– pripravlja in pošilja komisijam vsa potrebna gradiva,
– sodeluje pri pripravi razpisa za sprejem oziroma podaljšanje bivanja,
– sprejema in pregleduje popolnost prošenj in pritožb,
– pisno poziva študente, da v roku, določenem s tem pravilnikom, dopolnijo nepopolne vloge,
– od visokošolskih zavodov pridobiva podatke iz evidence vpisanih študentov,
– od visokošolskih zavodov pridobiva podatke o časovnem izvajanju izrednega študija,
– opravlja točkovanje v skladu s tem pravilnikom,
– pripravlja predloge prednostnih seznamov,
– študentskim domovom pošilja sklepe komisij,
– obvešča študente o možnosti vselitve po prednostnih seznamih,
– študentom pošilja sklepe komisij in obvestila,
– vodi evidenco o izvršenih sklepih komisij,
– opravlja naloge, ki jih odredita komisiji, ter druge naloge v skladu s tem pravilnikom.

Če strokovna služba komisije za sprejem lahko od visokošolskih zavodov pridobi podatke iz evidence vpisanih študentov, obvesti študente, da k prošnji za sprejem v študentski dom oziroma k prošnji za podaljšanje bivanja v študentskem domu ni treba priložiti potrdila o vpisu ali fotokopije študentske izkaznice.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka strokovna služba objavi najkasneje do 10. avgusta na oglasnih deskah komisije za sprejem, visokošolskih zavodov in študentskih domov visokošolskega središča.

Sklepe komisije za sprejem in komisije za pritožbe izvršujejo študentski domovi.
Študentski domovi sproti obveščajo komisijo za sprejem o prostih zmogljivostih, na novo vseljenih študentih, izseljenih študentih in študentih, ki jim je bilo podaljšano bivanje.

Študentski domovi oziroma visokošolski zavodi, če so študentski domovi v njihovi sestavi, enkrat letno, praviloma hkrati z razpisom za vpis na visokošolske zavode, najkasneje pa do 10. junija objavijo razpis za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih. Z razpisom se za posamezno visokošolsko središče objavi:
– predvideno število prostih zmogljivosti za sprejem in podaljšanje bivanja,
– rok in naslov za oddajo prošenj in
– seznam prilog k prošnji.

Prošnja za sprejem v študentski dom se pošlje s priporočeno pošiljko komisiji za sprejem najkasneje do 10. avgusta.
Ne glede na rok za oddajo prošenj, določen v prejšnjem odstavku, lahko za sprejem v študentski dom prosi študent, če so okoliščine iz 5. člena tega pravilnika nastale po tem roku.

Prošnja za sprejem se vloži na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika (obrazec št. 1). Priloge, ki jih je treba priložiti prošnji za sprejem, so:
– fotokopija potrdila o državljanstvu Republike Slovenije,
– potrdilo o vpisu ali fotokopija študentske izkaznice (v nadaljnjem besedilu: dokazilo o statusu študenta),
– potrdilo o vseh opravljenih izpitih oziroma fotokopije spričeval o maturi ali o zaključnem izpitu in zadnjem oziroma zadnjih dveh letnikih srednje šole,
– potrdilo o stalnem prebivališču,
– potrdilo o številu družinskih članov,
– potrdilo o vzdrževanih družinskih članih,
– dokazila o materialnem položaju študenta in njegove družine.
Študent, ki se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, priloži tudi potrdili pristojnih organizacij o nezaposlenosti in o tem, da ni iskalec zaposlitve.
Študent, ki uveljavlja sprejem v študentski dom na podlagi drugega odstavka 1. člena in 5. člena tega pravilnika, mora prošnji priložiti tudi dokazila pristojnih organizacij oziroma organov.
Študentka mati oziroma študent oče v prošnji posebej navede, da bo imela (imel) otroka pri sebi ter ime in priimek študenta očeta oziroma študentke matere, s katerim(o) želi živeti skupaj, in priloži otrokov rojstni list.
Študent invalid s spremljevalcem prošnji priloži potrdilo pristojnega organa, da je do njega upravičen.
Če komisija za sprejem dvomi o resničnosti fotokopij dokumentov, lahko zahteva na vpogled originalne dokumente.

Dokazilo o statusu študenta mora študent poslati komisiji za sprejem v treh dneh po tem, ko se je vpisal, najkasneje pa do 30. septembra oziroma do 10. oktobra, če se je za vpis prijavil v podaljšanem roku.
Študent, ki se iz upravičenih razlogov ni mogel vpisati v višji letnik, priloži potrdilo o roku za naknadni vpis najkasneje do 30. septembra, dokazilo o statusu pa v treh dneh po izteku roka za naknadni vpis.
Študent, ki opravlja maturo ali zaključni izpit v jesenskem izpitnem roku, mora to dokazati s potrdilom srednje šole, spričevalo pa mora poslati najkasneje do 30. septembra.
Komisija za sprejem lahko zahteva, da študent naknadno pošlje tudi druga, za odločitev o sprejemu potrebna dokazila.

Nepopolnih prošenj za sprejem komisija za sprejem ne obravnava, ampak zahteva, da jih študentje dopolnijo najkasneje v treh dneh po prejemu obvestila.
Če študent v roku iz prejšnjega odstavka prošnje ne dopolni, se šteje, da prošnja za sprejem ni bila vložena. V obvestilu za dopolnitev vloge je treba študenta na to posebej opozoriti.
Določbi prvega in drugega odstavka tega člena ne veljata za prošnje za podaljšanje bivanja v študentskem domu.

Komisija za sprejem obravnava popolne prošnje za sprejem po vrstnem redu, kot so prispele.
Komisija za sprejem ugotovi, ali študent izpolnjuje pogoje iz 1. člena tega pravilnika in na podlagi meril, določenih v 2., 3., 4., 5. in 6. členu tega pravilnika, s sklepom za posameznega študenta določi število točk.
Na podlagi doseženega števila točk komisija za sprejem določi prednostna seznama 18. septembra in 25. oktobra ter ju v treh dneh po sprejemu objavi na oglasni deski komisije za sprejem, visokošolskih zavodov in študentskih domov visokošolskega središča.

Prošnja za podaljšanje bivanja v študentskem domu se pošlje s priporočeno pošiljko komisiji za sprejem najkasneje do 20. avgusta. Študent, ki mu status študenta poteče med študijskim letom in želi podaljšati bivanje v študentskem domu, pošlje prošnjo najkasneje trideset dni pred potekom statusa študenta.
Prošnja se vloži na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika (obrazec št. 2).
Prošnji se priloži dokazilo o statusu študenta, ter potrdili pristojnih organizacij o nezaposlenosti in o tem, da ni iskalec zaposlitve, če se študent izobražuje po študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij najmanj tri dni v tednu.
Dokazila iz prejšnjega odstavka se pošljejo v rokih, določenih v 20. členu tega pravilnika, med študijskim letom pa v treh dneh po vpisu oziroma podaljšanju statusa študenta.

Komisija za sprejem odloča le o popolnih prošnjah za podaljšanje bivanja, po vrstnem redu, kot so prispele, nepopolne prošnje pa zavrže.
Seznam študentov, ki jim je bilo podaljšano bivanje, komisija za sprejem objavi najkasneje zadnjega dne v mesecu, ko je bil sklep o podaljšanju bivanja sprejet, na oglasnih deskah komisije za sprejem in študentskih domov visokošolskega središča.

Študent se lahko pritoži komisiji za pritožbe v osmih dneh od dneva vročitve sklepa komisije za sprejem. Pravočasno vložena pritožba zoper sklep komisije za sprejem zadrži njegovo izvršitev.
Komisija za pritožbe mora o pritožbi odločiti najkasneje v tridesetih dneh od dneva prejema pritožbe.
Zoper sklepe komisije za pritožbe se lahko sproži spor pred sodiščem, pristojnim za delovne in socialne spore, v petnajstih dneh od dneva vročitve sklepa, kar ne zadrži njegove izvršitve.

Za sprejem in podaljšanje bivanja študentov v študentskih domovih, ki so vpisani na visokošolske zavode v študijskem letu 1995/96, se do konca tega študijskega leta uporablja pravilnik o pogojih in merilih ter postopku za sprejem študentov v študentske domove (Uradni list RS, št. 28/95).

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih ter postopku za sprejem študentov v študentske domove (Uradni list RS, št. 28/95).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.