Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, št. 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba US RS, 9/96 – odločba US RS) in 78. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96) je Občinski svet občine Postojna na 12. seji dne 18. 4. 1996 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Postojna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta občine Postojna (v nadaljevanju: svet), postopke sprejemanja odločitev ter pravice in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta ter za način uresničevanja pravic in dolžnosti njihovih članov, če ta poslovnik ne določa drugače. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom uredi tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, ki jih sprejme svet.
3. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Seje sveta sklicuje predsednik sveta, ki predstavlja svet, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
V primeru odsotnosti predsednika sveta ali predsednika delovnega telesa, ga nadomešča podpredsednik sveta oziroma namestnik predsednika delovnega telesa.
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči svet, ali njegovo delovno telo na podlagi zakona, ali drugega akta.
5. člen
Svet ima žig.
Oblika in uporaba žiga je določena s statutom.
Žig sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in drugih aktih sveta.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor.
Za uporabo žiga sveta skrbi sekretar sveta in ga tudi hrani.
6. člen
Materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles zagotavlja župan in občinska uprava.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
1. Sklic in potek prve seje
7. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče predsednik dosedanjega sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov.
Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo sveta skliče sklicatelj najmanj sedem dni pred datumom, določenim za prvo sejo, predstavnike kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
8. člen
Do izvolitve predsednika sveta vodi sejo sveta najstarejši svetnik. Če je ta zadržan, ali če odkloni vodenje seje, vodi sejo član sveta, ki ga določi svet.
9. člen
Do imenovanja novega sekretarja sveta opravlja njegove naloge dosedanji sekretar sveta.
10. člen
Svet na svoji prvi seji potrdi mandat izvoljenih svetnikov ter mandat županu, potem, ko je obravnaval poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v občini.
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta in imenovanje sekretarja sveta
11. člen
Svet izvoli izmed svetnikov predsednika in podpredsednika sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Svet imenuje sekretarja sveta, ki ne more biti član sveta.
Kandidata za predsednika sveta predlaga komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja najmanj četrtina svetnikov.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve posreduje vse prejete predloge svetu.
Rok za vlaganje kandidatur določi svet.
Svet izvoli predsednika sveta z javnim glasovanjem ali po predhodni odločitvi sveta s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh svetnikov.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh svetnikov. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če tudi v drugem krogu noben kandidat ne dobi potrebne večine, se kandidacijski postopek ponovi.
Postopek za razrešitev predsednika sveta se lahko začne na obrazložen predlog najmanj četrtine svetnikov. Predlog se posreduje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Na enak način kot predsednik se voli oziroma imenuje in razrešuje tudi podpredsednik in sekretar sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
12. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so, pravico, da predlagajo v obravnavo vprašanja in dajejo pobude ter dolžnost varovanja podatkov zaupne narave.
13. člen
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali njegovih delovnih teles, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma delovnega telesa ali sekretarja sveta, najpozneje do začetka seje.
14. člen
Svetniki imajo pravico do nadomestil v zvezi z opravljanjem funkcije, določenih s sklepom sveta.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
15. člen
Na vsaki redni seji sveta je predvidena točka dnevnega reda za vprašanja in pobude.
16. člen
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
17. člen
Svetnik ima pravico postavljati vprašanja in pobude.
Vprašanja in pobude se lahko postavijo pisno ali ustno na seji sveta.
Pisno postavljeno vprašanje ali pobudo mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu, na katerega se nanaša. Vprašanja in pobude, ki se nanašajo na področje delovanja upravne enote se v pisni obliki posredujejo tudi članoma sosveta.
Odgovori na vprašanja in pobude se praviloma podajo takoj, naknadno pa se posredujejo z gradivom za naslednjo sejo sveta.
Na dobljene odgovore na vprašanje ali pobude ima svetnik pravico postaviti dopolnilna vprašanja.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
18. člen
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo ustava, zakoni, statut občine in odloki, izdani na podlagi statuta.
V. SEJE SVETA
1. Sklicevanje in vodenje sej ter udeležba na seji
19. člen
Seje sveta sklicuje predsednik sveta.
Svet ima redne seje praviloma enkrat mesečno.
Če predsednik sveta na predlog župana ne skliče seje sveta v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
20. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta določi predsednik sveta na lastno pobudo, na predlog najmanj četrtine svetnikov ali župana, po predhodnem posvetu s predstavniki političnih strank.
Predlog dnevnega reda se praviloma določi na osnovi pisnega gradiva.
21. člen
Sklic seje sveta s predlogom dnevnega reda in gradivo se pošlje svetnikom in županu praviloma sedem dni pred sejo sveta.
Gradivu morajo biti priloženi predlogi aktov z obrazložitvijo.
22. člen
Vložena zahteva za obravnavo na seji sveta se uvrsti v predlog dnevnega reda, vendar najkasneje na naslednjo sejo.
V primerih, ko svet daje soglasje k aktom župana, se vložena zahteva uvrsti na prvo sejo sveta. Svet mora sprejeti odločitev najkasneje v roku 60 dni od prejete zahteve.
23. člen
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Kot razlogi za sklic izredne seje se štejejo:
– naravne nesreče,
– vojne razmere,
– druge izredne potrebe občine.
24. člen
Izredno sejo skliče predsednik sveta na lastno pobudo, na zahtevo župana ali na zahtevo najmanj četrtine svetnikov.
Kolikor predsednik sveta ne skliče izredne seje v roku 3 dni od podanega zahtevka, jo lahko skliče župan in hkrati predloži ustrezno gradivo.
Pri sklicu izredne seje se ne upoštevajo redni roki, ki veljajo za sklic redne seje in dostavo gradiva.
2. Vodenje sej in udeležba na seji
25. člen
Sejo sveta vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
26. člen
O udeležbi svetnikov na seji sveta se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Za vodenje evidence o udeležbi svetnikov na seji skrbi sekretar sveta.
27. člen
Župan se ima pravico udeleževati sej in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
28. člen
Seje sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih povabi predsednik sveta. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu z ostalimi določbami tega poslovnika.
Vabljeni lahko razpravljajo pri točkah, na katere so bili povabljeni. Ostali prisotni na sejah sveta nimajo pravice razpravljati.
29. člen
Če svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji.
3. Potek seje
30. člen
Predsednik prične sejo z ugotavljanjem sklepčnosti svetnikov ter ugotovitvijo, kateri svetnik je opravičeno odsoten.
Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Po ugotovitvi, da je svet sklepčen, svetniki preidejo k določitvi predloženega dnevnega reda seje.
31. člen
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogu za umik posamezne točke z dnevnega reda, nato o predlogu za razširitev dnevnega reda ter o predlogu za hitri postopek sprejemanja odlokov.
Predlagatelj lahko umakne točko dnevnega reda do sprejema dnevnega reda.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje, ko gre za nujne in neodložljive zadeve in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetju posameznih odločitev za umik oziroma razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
32. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
33. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda poda predlagatelj ali oseba, ki jo določi predlagatelj, dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedniku sveta priglasili k razpravi.
34. člen
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se svetnik ne drži vsebine točke dnevnega reda ali se ponavlja, ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži vsebine ali se ponavlja, mu predsednik vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določbe o vodenju in poteku seje, vzdrževanju reda in drugo veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge, ki sodelujejo na seji sveta.
35. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvah poslovnika ali kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Zatem poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči o tem vprašanju svet.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo.
36. člen
Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda lahko prekine in nadaljuje po predložitvi predlogov.
Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsednik je dolžan zaradi posvetovanja pred glasovanjem prekiniti sejo, če je tako zahtevo postavila ena četrtina svetnikov.
Predsednik prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni mogoče zagotoviti niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo prekine.
37. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Če svet sejo prekine jo nadaljuje skladno s sklepom sveta.
38. člen
Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.
4. Vzdrževanje reda na seji
39. člen
Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.
40. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsednik izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
41. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega sogovorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
42. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
43. člen
Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje tudi vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
44. člen
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
5. Odločanje
45. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni dvorani.
46. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem odloča, kadar je tako določeno z zakonom, s statutom, s tem poslovnikom ali če tako odloči svet s sklepom.
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
47. člen
Pri javnem glasovanju lahko posamezni svetnik glasuje “ZA” sprejem predlagane odločitve, “PROTI” sprejemu predlagane odločitve, ali pa glasuje “VZDRŽAN”.
48. člen
Javno glasovanje se opravi z dviganjem rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika ali ene četrtine svetnikov.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsednik sveta kliče po seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “ZA”, “PROTI” ali “VZDRŽAN”.
49. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je svetnikov. Glasovnice morajo biti overjene z žigom občinskega sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”.
50. člen
Tajno glasovanje vodi komisija v sestavu treh svetnikov, ki jo izvoli svet. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja sekretar sveta.
Svetnikom se vročijo glasovnice, ki prejem potrdijo s podpisom, glasujejo pa v prostoru, določenem za glasovanje.
Ko svetnik izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
51. člen
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI” oziroma pri glasovanju o kandidatih, številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsednik takoj po ugotovitvi rezultatov, objavi izid glasovanja na seji sveta.
52. člen
Svet sprejme odločitve z večino glasov navzočih svetnikov, razen če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA” njen sprejem.
53. člen
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja, ki je bilo izvedeno v nasprotju z določili tega poslovnika, se glasovanje ponovi.
Glasovanje se tudi ponovi, kolikor se izid glasovanja ne ujema s številom prisotnih svetnikov na seji.
6. Zapisnik seje sveta
54. člen
Na vsaki seji sveta se piše zapisnik.
Seje sveta se snemajo. Kasete s posnetki so svetnikom na voljo v uradnih prostorih občine. Kasete se hranijo do prenehanja mandata sveta.
Magnetogramski zapisnik posameznih točk se pripravi svetniku, ki ga zahteva.
Na dnevnem redu vsake seje sveta mora biti točka potrditev skrajšanega zapisa prejšnje seje. Vsak svetnik ima pravico dati pripombe na zapis. O utemeljenosti pripombe odloči svet brez razprave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapis spremembe.
Sprejeti zapis podpišeta predsednik sveta in zapisnikar.
Zapisnik vodi zapisnikar.
Za obravnavo in sprejem na seji sveta se pripravi skrajšan zapis seje sveta, v katerem je navedeno:
– datum in kraj seje,
– število prisotnih,
– dnevni red seje.
Po posameznih točkah dnevnega reda pa:
– naslov točke,
– kdo je sodeloval v razpravi z glavnimi poudarki razprave,
– besedilo amandmajev,
– glasovanje o posameznih amandmajih,
– sprejeti sklepi,
– rezultati glasovanja,
– razprave, za katere svetniki zahtevajo, da se vnesejo v zapis.
55. člen
Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave določi svet s posebnim aktom.
56. člen
Svetniki imajo pravico vpogleda v spise in v gradivo, ki se hrani v pristojnih službah občine.
57. člen
Izvirniki odlokov in vse gradivo, ki jih je obravnaval svet ali njegova delovna telesa se hranijo v arhivu sveta Občine Postojna. Tam se hranijo tudi magnetofonski posnetki sej.
VI. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK SVETA
58. člen
Predsednik sveta predstavlja svet, pripravlja, sklicuje in vodi seje sveta; podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme svet, skrbi za sodelovanje z županom, opravlja druge naloge v skladu z akti sveta in skrbi za izvajanje poslovnika sveta. Za svoje delo je predsednik sveta odgovoren svetu. Predsednik sveta opravlja svojo funkcijo do prve seje novoizvoljenega sveta.
Predsednik sveta opravlja tudi druge naloge, ki jih določa statut občine in ta poslovnik.
Predsednik sveta lahko za opravljanje določenih nalog pooblasti sekretarja sveta.
59. člen
Podpredsednik pomaga predsedniku sveta pri pripravljanju in vodenju sej.
Če je predsednik sveta odsoten, ga nadomešča podpredsednik.
Podpredsednik je za svoje delo odgovoren svetu.
VII. SEKRETAR SVETA
60. člen
Sekretar sveta opravlja in organizira strokovno in administrativno delo, pomaga predsedniku sveta pri pripravi in vodenju sej in opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom.
Sekretar opravlja naloge do imenovanja novega sekretarja sveta.
Za svoje delo je sekretar odgovoren svetu.
VIII. DELOVNA TELESA SVETA
61. člen
Delovna telesa sveta so komisije in odbori, ki so stalne ali začasne narave in jih svet ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika.
Delovna telesa imenuje svet v skladu z določili statuta, na osnovi liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi usklajenega predloga strank. Rok za vlaganje kandidatur določi svet.
Delovna telesa si na prvi seji izmed svojih članov izvolijo predsednika in namestnika predsednika.
62. člen
Delovna telesa sveta obravnavajo zadeve iz svojega delovnega področja, ki jim jih dodeli v obravnavo svet ter pripravijo poročila s predlogi sklepov za odločanje na seji sveta.
63. člen
Delo delovnih teles je javno.
Delovno telo lahko izključi javnost, če obravnava zadeve, ki so zaupne narave kot jih določa zakon, statut ali drug akt.
64. člen
Predsednik delovnega telesa pripravlja, sklicuje in vodi seje. V primeru njegove zadržanosti, ga nadomešča namestnik predsednika delovnega telesa. Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj 3 dni pred sejo.
65. člen
Predsednik praviloma povabi na sejo delovnega telesa predlagatelje gradiv, svetnike, katerih predlogi in pobude so bili uvrščeni na dnevni red seje in druge predstavnike institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike.
66. člen
Delovno telo lahko zahteva od župana, od občinske uprave, koncesionarja ter javnih zavodov in skladov podatke ali posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju poročila.
Strokovno in administrativno tehnično delo za delovna telesa zagotavlja sekretar sveta in strokovni delavci občinske uprave.
67. člen
Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov delovnega telesa.
Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
68. člen
Predsednik delovnega telesa poroča na sejah sveta o zadevah, ki jih je obravnavalo delovno telo.
IX. POSTOPEK SPREJEMANJA SPLOŠNIH AKTOV OBČINE
1. Splošne določbe
69. člen
Svet sprejema statut, poslovnik za delo sveta, odloke, odredbe, pravilnike in navodila, prostorske in druge plane razvoja občine, proračun, zaključni račun, soglasja, stališča in priporočila, poročila, obvezne razlage sprejetih aktov in druge akte, določene z zakonom in s statutom občine.
70. člen
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje predsednik sveta oziroma podpredsednik, če je vodil sejo sveta.
Na izvirnikih aktov sveta se daje žig občinskega sveta, izvirniki aktov se hranijo v arhivu sveta Občine Postojna.
2. Postopek za sprejem odloka
71. člen
Svet sprejema odloke v rednem postopku na dveh obravnavah.
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega opis razlogov za sprejem odloka, oceno stanja na področju, ki se ureja z odlokom, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel odlok. Besedilo členov mora biti jasno in v skladu z zahtevami pravnega jezika. V obrazložitvi se na razumljiv način pojasni posamezne rešitve odloka.
72. člen
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, delovno telo ali 5% volivcev v občini.
73. člen
Predlagatelj pošlje predlog odloka predsedniku sveta ter določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predlaganega odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka tudi kadar ni predlagatelj.
74. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka svetnikom in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
75. člen
V prvi obravnavi predloga odloka svet razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter vsebini predloga odloka.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme.
76. člen
Če svet odloči, da se bo opravila druga obravnava predloga odloka, določi rok za začetek druge obravnave.
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.
Predlagatelj odloka lahko predlog odloka umakne in je s tem postopek končan.
77. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve svetniki in predlagatelj z amandmaji, ki jih podajo najkasneje na seji ob pričetku druge obravnave predloga odloka. Amandmaji morajo biti podani pisno, obrazloženi pa so lahko ustno.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi kadar ni sam predlagatelj odloka.
78. člen
Ko predsednik zaključi z vlaganjem amandmajev, začne razpravo v zvezi z vloženimi amandmaji in o predlogu odloka.
Po končani razpravi se o vsakem amandmaju glasuje posebej.
Če je k členu odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od rešitve, predlagane v predlogu, nato pa po tem kriteriju o drugih amandmajih.
Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je podan k amandmaju.
Predlagatelj odloka poda mnenje k amandmaju.
Župan ima pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
Predlagatelj amandmaja ga lahko umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
79. člen
Svet lahko sklene, da bo obravnavo predloga odloka odložil in nadaljeval obravnavo na kateri naslednjih sej, dokler predlagatelj odloka ali določeno delovno telo ne prouči amandmajev. Po proučitvi amandmajev lahko predlagatelj ali delovno telo predlaga dodatne amandmaje zaradi odprave neskladij v besedilu odloka.
80. člen
Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka, s sprejetimi amandmaji.
Če statutarna komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejetjem odloka
81. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
82. člen
O predlogu, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet ob določanju dnevnega reda.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.
83. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
Amandmaji se vlagajo v pisni obliki, obrazložitev je lahko ustna.
4. Sprejem drugih aktov sveta
84. člen
O drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo te akte obravnaval po dvofaznem postopku.
Za spremenjene in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
85. člen
Po postopku kot velja za sprejem odloka se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve statuta.
5. Postopek za obvezno razlago odloka
86. člen
Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko poda vsak, ki ima pravico predlagati odlok.
Zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslov odloka, označitev člena, za katerega se zahteva obvezna razlaga in razloge zanjo.
87. člen
Zahtevo za obvezno razlago odloka pošlje predsednik sveta komisiji za statutarno-pravna vprašanja. Preden prične komisija obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih delovnih teles sveta in predlagatelja odloka.
Predlog za obvezno razlago odloka obravnava svet po postopku, ki je določen za drugo obravnavo odloka.
X. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
88. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
89. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
90. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina prisotnih svetnikov, če s statutom oziroma s tem poslovnikom ni določena drugačna večina.
91. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če dobi pri prvem glasovanju več kandidatov enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po vrstnem redu kot so bili izžrebani.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
92. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Postopek za razrešitev
93. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje, po enakem postopku, kot je določen za izvolitev oziroma imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na obrazložen predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev oziroma imenovanje.
3. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
94. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Izjava o odstopu je nepreklicna. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta, ki sprejme ugotovitveni sklep.
95. člen
Svetnikom, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine in sekretarja sveta lahko svet sklene, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika oziroma sekretarja, vendar ne dalj kot šest mesecev po dani odstopni izjavi.
Postopek za nadomestno imenovanje oziroma izvolitev je potrebno začeti takoj, vendar najkasneje v 15 dneh po podani odstopni izjavi.
XI. JAVNOST DELA
96. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo predstavnikov javnega obveščanja in občanov na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa ta poslovnik.
Gradivo za sklic seje sveta se pošilja v vednost predstavnikom javnega obveščanja, predsedniku nadzornega odbora in drugim po sklepu sveta.
97. člen
Javnost se s sej organov občine izključi v primeru, ko je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov, če je tako predpisano z zakonom ali drugim aktom.
98. člen
Župan, predsednik sveta in predsedniki delovnih teles obveščajo občane in sredstva javnega obveščanja o delu župana, sveta in delovnih teles. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
99. člen
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi sklepov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
XII. SPREJEM POSLOVNIKA, NJEGOVIH SPREMEMB IN RAZLAGA POSLOVNIKA
100. člen
Za sprejem poslovnika, njegovih sprememb in dopolnitev se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Poslovnik, njegove spremembe in dopolnitve sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
101. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika pripravi predlog razlage svetu statutarno-pravna komisija v skladu z določbami, ki veljajo za obvezno razlago odloka.
XIII. KONČNA DOLOČBA
102. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem veljavnosti tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik občinskega sveta Občine Postojna, sprejet na seji občinskega sveta, dne 9. 3. 1995.
Št. 06100/001/96
Postojna, dne 18. aprila 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Postojna
Danijel Mislej, dipl. inž. str. l. r.
