Podpisani predstavniki treh socialnih partnerjev – Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), delodajalcev in delojemalcev (v nadaljevanju: partnerji) – sprejemamo

Socialni sporazum (v nadaljevanju: sporazum) je izraz skupnega interesa partnerjev za uspešen gospodarski razvoj, povečanje zaposlenosti, nadaljnje znižanje inflacije in izboljšanje socialne ter pravne varnosti v Republiki Sloveniji ter za ekonomsko in socialno politiko, ki bosta to omogočili.
Sporazum partnerjev, ki jih zastopamo podpisniki, pospešuje reševanje problemov na način socialnega partnerstva. Ob tem je nepogrešljiva vloga Ekonomsko-socialnega sveta.
S tem sporazumom partnerji nadaljujemo delo na utrjevanju medsebojnih odnosov, usklajevanju interesov in izpolnjevanju obveznosti za dosego skupnih ciljev.

Vsak od partnerjev se zavezuje, da bo prevzel v sporazumu opredeljene obveznosti v skladu s svojo vlogo in pristojnostmi oziroma vlogo, ki jo ima kot partner v sporazumu.
Vlada bo uveljavljala dogovorjene, skupne ali posamične rešitve v zakonodajnem postopku ter v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, konstruktivno sodelovala pri razreševanju konfliktov in iskanju rešitev za probleme, ki bodo nastopili v času veljavnosti tega sporazuma. Pri pripravi zakonov in pred sprejemanjem drugih predpisov, ki se nanašajo na interese socialnih partnerjev oziroma subjektov, ki jih le-ti predstavljajo, bo vlada pozvala partnerje, da dajo svoje mnenje; usklajevanja bodo opravljena že v začetnih fazah zakonodajnih postopkov.
Delodajalci bodo spoštovali pravice delojemalcev in obveznosti, ki izhajajo iz njihovega odnosa z delojemalci, in bodo izvajali v sporazumu sprejete obveznosti, med katerimi je najpomembnejša zaposlovanje delavcev ter zagotavljanje njihovih pravic, ki temeljijo na kolektivnih pogodbah in zakonskih podlagah.
Delojemalci bodo konstruktivno sodelovali pri razreševanju problemov in si prizadevali za čim večjo obveščenost zaposlenih glede njihovih pravic. Konflikte bodo reševali po poti socialnega dialoga, skrajne metode pa bodo uveljavljali premišljeno, organizirano in napovedano.

Ekonomsko-socialni svet (v nadaljevanju: ESS), kot tripartitni organ vlade, delodajalcev in delojemalcev bo nadaljeval s svojim delovanjem na podlagi sprejetih pravil delovanja in tega sporazuma.
Partnerji soglašamo, da je potrebno vlogo Ekonomsko-socialnega sveta utrditi s sprejemom zakona o ESS. V njem naj bi med drugim opredelili, da ESS obravnava zakone in druge predpise, ki zadevajo interese partnerjev v ESS. V zakonu naj bi opredelili tudi način uveljavljanja mnenj ESS v postopku obravnave predlogov teh zakonov.
Partnerji se strinjamo, da bomo s spremembo pravil delovanja ESS že v prehodnem času do uveljavitve zakona, zagotovili zastopanost interesov večine predstavnikov delojemalcev in delodajalcev.
Partnerji soglašamo, da bo do sprejema zakona, ki bo uredil tudi način financiranja ESS, vlada še naprej zagotavljala prostorske, strokovne in kadrovske pogoje za delovanje ESS.

Partnerji soglašamo, da so povečanje bruto domačega proizvoda, nadaljnja umiritev inflacije, izboljšanje socialne varnosti in kvalitete življenja, povečanje pravne varnosti in zmanjšanje nezaposlenosti ključni cilji ekonomske in socialne politike za leto 1996. Naši skupni cilji so:
1. postopno prilagajanje splošnim standardom in merilom, ki veljajo v ekonomskem in socialnem pogledu za države Evropske Unije kot osnove za dosego cilja polnopravnega članstva v Evropski uniji,
2. povečevanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva, kot elementa za širitev trgov in razvoj gospodarskih subjektov; krepitev konkurenčne sposobnosti in izvozne motiviranosti gospodarskih subjektov ter zagotavljanje pogojev za uspešen izvoz,
3. višja raven gospodarske konkurenčnosti, kar zahteva ukrepe v prid racionalnega gospodarjenja s trendom relativnega zniževanja tako narodnogospodarskih kakor tudi stroškov gospodarskih subjektov,
4. povečanje investicij z usmerjanjem varčevanja v produktivne naložbe, zlasti v modernizacijo proizvodnih in storitvenih zmogljivosti, kar je izjemnega pomena za to, da bodo slovenski gospodarski subjekti lahko obstali v mednarodni konkurenčni tekmi,
5. vsaj 5-odstotna rast bruto domačega proizvoda,
6. rast zaposlovanja v gospodarstvu; zmanjševanje brezposelnosti in učinkovitejše prehajanje brezposelnih v zaposlitev in samozaposlenost,
7. rast zaposlovanja na področjih, ki se financirajo iz javnih sredstev, bo v skladu s sprejetim državnim proračunom za leto 1996. V letu 1996 ne bodo nastajale nove agencije, skladi in drugi organi v sestavi državne uprave oziroma različne druge paradržavne institucije, razen tistih institucij, ki so zajete v že sprejetih zakonih.
8. stopnja inflacije (dec96/dec95), ki bo nižja od stopnje inflacije v letu 1995,
9. zmanjšanje deleža javnofinančnih prihodkov in odhodkov v bruto domačem proizvodu in njihovo zaostajanje za realno rastjo bruto domačega proizvoda,
10. izboljšanje socialne varnosti najbolj ogroženih socialnih skupin v skladu z gospodarskimi možnostmi,
11. pospešitev davčne in pokojninske reforme,
12. politika plač, ki bo podpirala skupna prizadevanja za ohranjanje realne ravni plač in povečanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva; sprejeta politika ne bo povečevala stroškov dela na enoto proizvoda,
13. poenotenje višine izplačil stroškov službenih potovanj in prehrane zaposlenih,
14. spoštovanje kolektivnih pogodb,
15. utrditev pravne varnosti v državi.

Slovensko gospodarstvo postaja vedno bolj odprto gospodarstvo, kar izhaja iz dolgoročnih strateških interesov gospodarskega razvoja. Glede na to partnerji soglašamo, da vlada intenzivno nadaljuje procese gospodarske integracije in harmonizacije zakonodaje s končnim ciljem polnopravnega članstva v Evropski uniji.
Omenjeni procesi bodo, posebej v letu 1996, od vseh partnerjev zahtevali visoko stopnjo zaupanja in medsebojnega razumevanja kot temelja za uspešnost prilagoditve višjim standardom poslovanja. Doseganje takšnih ciljev zahteva bistveno spremembo gospodarskega modela od bolj delitveno naravnanega gospodarskega modela k razvojno naravnanemu modelu, ki je nujen za doseganje večje konkurenčne sposobnosti gospodarstva.
Partnerji se zavedamo, da se vsi segmenti družbe nahajajo pred resnim izzivom potrebnih strukturnih sprememb, pri čemer bo širina in globina teh sprememb različna po posameznih segmentih. Pričakujemo, da bodo intenzivni procesi strukturnega prilagajanja potrebni tudi v gospodarstvu.
Partnerji si bomo prizadevali, da bo prilagajanje potekalo ob upoštevanju usmeritev tega sporazuma.

Vlada bo z dolgoročnimi in kratkoročnimi ukrepi, ki so ji na razpolago, pomagala premoščati posledice prilagajanja, in sicer:
– zagotavljala bo državna poroštva in subvencioniranje obrestnih mer za naložbene kredite gospodarskih subjektov;
– sofinancirala bo tehnološki razvoj gospodarskih subjektov in ostale ciljne programe;
– sprejela bo ukrepe za ohranjanje delovnih mest, kjer sta zagotovljena tržišče in primerna tehnologija za dolgoročno konkurenčnost gospodarskih subjektov;
– zagotavljala bo sprotno realizacijo privatizacijske kupnine kot dodatnega vira kapitalizacije Slovenske izvozne družbe in s tem zagotovila vire za financiranje izvoza;
– izboljšala bo pogoje domačim ponudnikom preko javnih razpisov ob pogoju, da niso sprejeti mednarodni sporazumi, ki to preprečujejo;
– uporabljala bo necarinske oblike zaščite gospodarstva.
Pri omenjeni podpori bo vlada upoštevala predvsem pripravljenost gospodarskih subjektov za dolgoročno strukturno prilagoditev kot podlage za mednarodno primerljivo konkurenčnost poslovanja.
Vlada bo v šestih mesecih po podpisu tega sporazuma pripravila strategijo razvoja industrije in obrti v Sloveniji.
Partnerji pričakujemo, da bo tudi Banka Slovenije s svojimi sistemskimi ukrepi prispevala k pogojem za razvoj in izvozno rast gospodarstva.

Razreševanje problema brezposelnosti je ena prednostnih nalog vseh partnerjev. Predstavniki delodajalcev in delojemalcev si bomo prizadevali za izboljšanje zaposlitvenih možnosti in odpiranje novih delovnih mest, vlada pa bo z ukrepi ekonomske politike in sistemskimi rešitvami prispevala h kreiranju splošnih pogojev poslovanja, ki bodo ugodnejši za zaposlovanje.
Partnerji soglašamo, da se bo v letu 1996 v okviru celotnih javnih sredstev za zaposlovanje povečal delež sredstev, namenjen spodbujanju odpiranja novih delovnih mest, stimuliranju zaposlovanja mladih in težje zaposljivih ter preusposabljanju in dodatnemu izobraževanju obstoječih in novih delavcev ter brezposelnih.
Vlada bo v soglasju z ostalimi partnerji v dogovorjenih okvirih predlagala prerazporeditev na posameznih postavkah državnega proračuna, če bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za ukrepe aktivne politike zaposlovanja za odpravljanje brezposelnosti. Partnerji bomo hkrati s sklenitvijo tega sporazuma sprejeli tudi separat za področje zaposlovanja.
Zaradi negativnih posledic nezakonitega zaposlovanja na socialno stanje delavcev in neenakomerne davčne obremenitve gospodarskih in drugih subjektov v družbi bomo partnerji preprečevali nezakonito zaposlovanje in učinkovito nadzirali uresničevanje pravic iz naslova brezposelnosti, dodatno pa bo okrepljen inšpekcijski nadzor.
Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje sive ekonomije bo predlagana ustrezna zakonodaja.

Partnerji soglašamo, da je v politiki cen potrebno uveljaviti ustrezne ukrepe za nadaljnje umirjanje inflacije.
Stabilnost cen je eden prioritetnih ciljev ekonomske politike. Zato bo vlada z neposrednimi in posrednimi ukrepi zagotovila, da cene v nemenjalnih, oligopolnih in monopolnih sektorjih, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, ne bodo nadpovprečno naraščale.
Vlada bo skrbela za stabilnost cen tudi s posrednimi ukrepi ekonomske politike, predvsem s fiskalno politiko in drugimi ukrepi ekonomske politike.

Partnerji soglašamo, da vlada z ukrepi na področju davkov in prispevkov, javne porabe in državnega proračuna v letu 1996 zagotovi oziroma predlaga:
– znižanje deleža celotnih javnofinančnih prihodkov in odhodkov v bruto domačem proizvodu tako, da bo v letu 1996 delež prihodkov največ 45,7%, delež odhodkov pa največ 46,1%;
– da se bodo javni izdatki države gibali v skladu s sprejetim proračunom;
– čimprejšnjo izvedbo davčne reforme, ki bo z ustrezno razporeditvijo davčnih bremen omogočala zmanjševanje direktnih davkov in zlasti prispevkov, predlagala obdavčitev kapitalskih dobičkov, bistveno povečala olajšave za vlaganje v produktivne naložbe in ob tem postopno ukinjala olajšave za potrošne namene. V tem okviru bo vlada predlagala uvedbo novega zakona o davku na firmo in predlagala spremembo zakona o dobičku pravnih oseb in zakona o dohodnini, tako da bo povečana olajšava za investiranje.
– znižanje globalne fiskalne obremenitve plač. To bo izvedeno tako, da bo zbirna prispevna stopnja za socialno varnost v drugi polovici leta 1996 38 odstotkov, hkrati pa bo uveden nov davek na plačilno listo, v višini od 0 do 6 odstotkov v odvisnosti od višine plače. Pri tem plače do 85.000 SIT bruto ne bodo obdavčene, s 6-odstotnim davkom pa bodo obdavčene plače nad 750.000 SIT bruto. Učinek te spremembe bo že letos prinesel za 1,6-odstotne točke nižjo globalno obremenitev stroškov dela. V naslednjih dveh letih pa bodo sprejeti dodatni ukrepi za nadaljnje znižanje obdavčitve stroškov dela še za 2,4-odstotne točke. Partnerji se strinjamo, da se predvideno 4-odstotno znižanje prispevne stopnje za socialno varnost v drugi polovici leta 1996 nanaša na prispevke, ki jih plačujejo delodajalci.
– da osnova za plačilo prispevkov in davkov ne bo nižja od izhodiščne plače za tisti tarifni razred, v katerega je ali naj bi bil zavarovanec razporejen v skladu s kolektivno pogodbo glede na zahtevano izobrazbo oziroma zahtevnost dela, ki ga opravlja; enako načelo naj bi veljalo tudi pri plačevanju prispevkov za poslovodne delavce in druge delavce z individualnimi pogodbami, in sicer zanje je osnova za plačilo prispevkov IX. tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe, povečan za 10 odstotkov. V tem smislu bo pripravljen ustrezen izvršilni predpis.

Partnerji soglašamo z naslednjimi glavnimi izhodišči:
1. glede na letošnji predvideni globalni cilj politike plač bo realna rast plač v gospodarstvu za 2-odstotni točki počasnejša v primerjavi z realno rastjo bruto domačega proizvoda,
2. kolektivne pogodbe so osnovni in obvezni instrument politike plač. Vsak delodajalec je dolžan zaposlenim zagotoviti pravice, ki temeljijo na teh kolektivnih pogodbah.
Za dosego cilja iz prejšnje točke se partnerji obvezujemo, da bomo pri spreminjanju in sklepanju nove splošne kolektivne pogodbe in kolektivnih pogodb dejavnosti izhajali iz dejanskega gospodarskega položaja večine podjetij v dejavnosti. Smiselno enako ravnanje pričakujemo tudi od podpisnikov podjetniških kolektivnih pogodb,
3. izhodiščne plače po tarifnih oziroma plačilnih razredih se uskladijo vsake tri mesece za 85% rasti cen na drobno v preteklem trimesečju. Za znesek, ki izhaja iz povečanja teh izhodiščnih plač, se uskladijo osnovne plače.
V podjetjih, ki poslujejo z izgubo oziroma imajo likvidnostne težave, se lahko delodajalci in sindikati dogovorijo o nižjem usklajevanju izhodiščnih plač iz prvega odstavka te točke, vendar plač ni mogoče znižati pod raven, ki jo za te primere določa kolektivna pogodba.
Prva uskladitev se izvede na podlagi rasti cen na drobno za obdobje april–junij 1996. V primeru, da rast cen na drobno v času od 1. 4. 1996 do konca veljavnosti sporazuma preseže raven 8,8%, se za nadaljnjo uskladitev izhodiščnih plač upošteva celotna rast cen na drobno.
4. podjetja lahko na osnovi doseženega celotnega dobička izplačajo največ eno povprečno plačo, vendar ne več kot 25 odstotkov celotnega dobička. Prvo izplačilo plač na podlagi rezultatov poslovanja se lahko izplača na podlagi ugotovljenih rezultatov za obdobje januar–junij 1996 oziroma za katerokoli daljše obdobje do zaključnega računa za leto 1996,
5. plače za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določajo nadzorni sveti oziroma drugi pristojni ustrezni organi.
V gospodarskih družbah, ki od Agencije za privatizacijo še niso pridobila soglasja v skladu z 20. členom zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, se plače poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ohranijo na doseženi ravni meseca marca 1996 oziroma jih določi ustrezni državni organ, ki izvaja lastniške pravice.
Delodajalci ob izplačilu plač posebej prikazujejo število delavcev, katerih plače ne izhajajo iz kolektivne pogodbe, in celotni obseg sredstev za njihove plače.

Plače v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti se izplačujejo v skladu s sklenjenimi kolektivnimi pogodbami in veljavnim zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti.
Vlada bo v letu 1996 pospešila pripravo zakona o javnih uslužbencih.

Partnerji se strinjamo, da je potrebno minimalno plačo določiti z zakonom, ki bo določal način njenega ugotavljanja.
Vsakoletna korekcija minimalne plače bo odvisna od stopnje gospodarskega razvoja Slovenije.
Partnerji soglašamo, da je v prehodnem obdobju, do sprejema omenjenega zakona, minimalna plača zaposlenega za poln delovni čas za vse zaposlene v Republiki Sloveniji določena s tem sporazumom.
Minimalna plača za obdobje april–junij 1996 se določi v višini 53.500 SIT bruto in je zagotovljena z izplačilom plač za mesec maj 1996.
Minimalna plača se uskljajuje na enak način kot izhodiščne plače.

Partnerji se strinjamo, da regres za letni dopust v gospodarstvu in v delu negospodarstva, za katerega ne velja zakon o razmerjih plač oziroma posebni zakoni za določanje plač, znaša v bruto znesku 102.000 SIT; kjer poslovni rezultati dopuščajo, lahko delodajalci izplačajo regres do povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu v preteklih treh mesecih.

Partnerji soglašamo, da vlada pripravi ustrezen predpis za izvedbo v tem sporazumu opredeljene politike plač. V njem naj bo opredeljeno:
– Delodajalci izplačujejo:
– mesečne plače v skladu s kolektivno pogodbo in tem sporazumom,
– plače na podlagi rezultatov v skladu s sporazumom, najprej na podlagi rezultatov za obdobje januar–junij 1996,
– minimalne plače v višini določeni s sporazumom,
– regres v skladu s sporazumom (vključujoč poračun).
– Delodajalci ob izplačilih mesečnih plač Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje oziroma RUJP predložijo izjavo o tem, da so mesečne plače določene v skladu z veljavno kolektivno pogodbo, skupaj z obrazložitvijo morebitnih povečanj v primerjavi s preteklim mesecem.
– Delodajalci ob izplačilu plač na podlagi rezultatov poslovanja Agenciji oziroma RUJP predložijo podatke o ugotovljenem poslovnem rezultatu, ki dopušča tako izplačilo.
– Kazenske določbe za kršitve pri izplačilu minimalnih plač in za neresničnost izjav o skladnosti določitev plač z veljavno kolektivno pogodbo oziroma tem sporazumom.
– ESS bo na podlagi podatkov Urada RS za statistiko in posredovanih podatkov Agencije in RUJP spremljal izvajanje sporazuma. V primerih bistvenih odstopanj bo Agenciji in RUJP predlagal eksterni nadzor. Način pridobivanja podatkov in pooblastilo ESS za njihovo obravnavo bo določil zakon o izvajanju sporazuma.
– ESS bo obravnaval izvedbeni predpis pred njegovo obravnavo v Državnem zboru.

Partnerji se strinjamo, da se bodo osebni prejemki iz naslova socialne varnosti usklajevali na način, ki velja na začetku leta 1996.
Vlada ne bo spremenila deleža obveznega zdravstvenega zavarovanja pri plačilu zdravstvenih storitev.

Partnerji soglašamo, da je utrditev pravne varnosti v Sloveniji pomemben predpogoj za uspešen gospodarski in socialni razvoj.
Zato bo vlada v okviru svojih pristojnosti zagotovila sprejem takšnih ukrepov in predpisov, ki bodo omogočali večjo učinkovitost in ažurnost pri reševanju gospodarskih, delovnih in socialnih sporov in hitrejše postopke pri uveljavljanju pravic in obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih zakonov in pogodb. V okviru svojih pristojnosti bo zagotavljala tudi pogoje in sprejemala ukrepe za doslednejše delo registrskih sodišč.
Za utrditev pravne varnosti bo vlada:
– Personalnim svetom delovnih in socialnih sodišč predlagala izdelavo prioritete spornih primerov na teh sodiščih (največjo prioriteto naj bi imeli postopki v zvezi s sindikalnimi zaupniki, člani sveta delavcev in postopki, ki so vezani na disciplinski postopek s suspenzom).
– Na sodišča naslovila pobudo za strokovno obravnavo problematike 19. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter za posledično izdajanje začasnih odredb v primerih, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
– Registrskim sodiščem priporočila, da sicer ob vpisu pravnih subjektov v sodni register dosledno zahtevajo vse akte, ki jih določa zakon in podzakonski akti.
Vlada bo, s spremembami in dopolnitvami zakona o inšpekciji dela, zagotovila pogoje za učinkovitejše delovanje inšpektorata za delo, zlasti na področju zaposlovanja na črno, Republiški zavod za zaposlovanje pa bo učinkoviteje izvajal nadzor nad pravicami iz naslova brezposelnosti. Sprejeta bo ustrezna zakonodaja za učinkovito in enakopravno zaščito upnikov ne glede na njihov status.
Delodajalci bodo pri svojih članih zahtevali spoštovanje zakonov in kolektivnih pogodb in preprečevali zlorabe pri izvajanju kolektivnih pogodb, izplačilu plač v drugih oblikah, nezakonitih izplačilih plač in pri zaposlovanju na črno.
Sindikati bodo z informiranjem svojih članov glede pravic, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb, v okviru svojih pristojnosti pripomogli k večji pravni varnosti in preprečevanju zlorab.
Partnerji soglašamo tudi z naslednjimi ukrepi za povečanje pravne varnosti:
– Sprejem zakona o kolektivnih pogodbah v letu 1996. V prehodnih in končnih določbah tega zakona naj bo zagotovljeno, da se do sprejema novega zakona o delovnih razmerjih upoštevajo določila splošne kolektivne pogodbe in kolektivnih pogodb dejavnosti.
– V ustrezni zakonodaji s področja lastninskih odnosov se zagotovi primerna zaščita notranjih delničarjev.
– V letu 1996 naj se ratificira Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 173.

Vse morebitne spore bomo socialni partnerji reševali v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, kjer bomo nastopali z usklajenimi stališči vseh podpisnikov sporazuma s strani posameznega partnerja, ki ga predstavljamo.

Ta sporazum je veljaven, ko ga podpiše vlada in večina predstavnikov sindikatov in večina predstavnikov delodajalcev, zastopanih v Ekonomsko-socialnem svetu.
Ta sporazum in vsi njegovi separati prenehajo veljati eno leto po njegovi sklenitvi.
Partnerji se strinjamo, da bomo pogajanja za socialni sporazum za naslednje obdobje začeli, ko bo vlada predložila proračunski memorandum Državnemu zboru ter jih predvidoma zaključili pred sprejemom državnega proračuna za naslednje obdobje.
Glede na izražen interes lahko k sporazumu pristopijo tudi druge organizacije in inštitucije.

Partnerji soglašamo, da ima vsak partner pravico odstopiti od tega sporazuma, če bi prišlo do opustitve dogovorjenih nalog in obveznosti iz tega sporazuma oziroma delovanja, ki bi odstopalo od vsebine in usmeritev tega sporazuma.
Partner, ki namerava odstopiti mora o tem predhodno obvestiti ostale partnerje sporazuma in v napovedi odstopa pojasniti razloge za svojo odločitev.
V primeru odstopa večine partnerjev, upoštevajoč prvi odstavek točke 8, preneha veljati ta sporazum in vsi njegovi separati.
Datum prenehanja sporazuma in njegovih separatov ugotovi Ekonomsko-socialni svet.

Ekonomsko-socialni svet bo trimesečno spremljal izvajanje ukrepov ekonomske politike in po potrebi predlagal sprejem ustreznih ukrepov.

Sporazum se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.