Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in na podlagi 30. člena statuta Občine Loška dolina (Uradni list RS, št. 55/95) je Občinski svet občine Loška dolina na 10. redni seji dne 6. februarja 1996 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Loška dolina
I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občinski svet (v nadaljnjem besedilu: svet) Občine Loška dolina s tem poslovnikom ureja način dela sveta, njegovih delovnih teles, način sprejemanja odločitev, uresničevanje pravic in dolžnosti svetnic in svetnikov, ter druge, za delo sveta pomembne zadeve.
2. člen
Svet predstavlja predsednik sveta. Svet ima svoj žig in sicer žig Občine Loška dolina z napisom svet občine.
3. člen
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi, če zaradi splošne koristi tako odloči svet.
5. člen
Svet deluje na rednih mesečnih in izrednih sejah, letni odmor traja od 20. 7. do 31. 8.
Po potrebi se izredna seja sveta skliče tudi med letnim odmorom v skladu s statutarnimi določili.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
Prva seja sveta
6. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik sveta v skladu z določili statuta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov.
7. člen
Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta (v nadaljevanju: svetniki).
8. člen
Svet na prvi seji imenuje Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v kateri morajo biti zastopane politične stranke, ki imajo mandat v svetu.
9. člen
Komisiji za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja se predloži poročilo občinske volilne komisije, potrdila o izvolitvah svetnikov in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
10. člen
Mandate svetnikov potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri svetu.
Volitve predsednika in podpredsednika sveta
11. člen
Predsednika in podpredsednika sveta se izvoli in razrešuje v skladu z določili 26. člena statuta občine.
Sklicevanje seje sveta
12. člen
Svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta v skladu z določili statuta Občine Loška dolina in tega poslovnika. Sejo pa mora sklicati na zahtevo najmanj četrtine svetnikov, nadzornega odbora ali župana v skladu s 27. členom statuta.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta. Predlog dnevnega reda dajo skupaj z zahtevo za sklic seje.
O sprejemu in spremembah dnevnega reda odloča svet na začetku seje. K predlogu oziroma spremembam dnevnega reda mora predlagatelj predložiti tudi ustrezno gradivo.
13. člen
Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red seje in vabilo na sejo sveta ali njegovih teles mora biti poslano najmanj 7 dni pred sejo vsem vabljenim. Vabilo za sejo in gradivo se vedno pošlje tudi županu. Gradivo za nujne stvari se lahko svetnikom izjemoma izroči najkasneje tri dni pred sejo.
V izrednih razmerah so lahko roki za sklic seje sveta krajši.
V zahtevi za sklic seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Gradivo se v tem primeru lahko izroči neposredno na seji.
Na sedežu sveta mora biti svetnikom dostopno gradivo z vseh zasedanj sveta in s sej njegovih delovnih teles.
14. člen
Sejo sveta vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik sveta.
V primeru, da sta zadržana oba, pa sejo vodi najstarejši navzoči član sveta.
Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik na seji navzoč.
15. člen
Predstavniki delovnih teles, župan in podžupan ter delavci uprave občine so se na zahtevo sveta dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja svetnikov.
Predsednik sveta določi, katere druge udeležence bo povabil na sejo ali k obravnavi posamezne zadeve.
Vzdrževanje reda
16. člen
Za red na seji sveta skrbi predsedujoči.
Na seji ne sme nihče govoriti dokler mu ne da besede predsedujoči, ki skrbi tudi, da govornika nihče ne moti. Govorniku lahko seže v besedo le predsedujoči.
17. člen
Predsedujoči lahko ob kršitvi reda na seji izreka naslednje ukrepe: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
18. člen
Opomin se izreče svetniku, če ta govori, predsedujoči pa mu ni dal besede, če sega sogovorniku v besedo, se med razpravo oddalji od dnevnega reda ali če na drugačen način krši red seje in določbe tega poslovnika.
19. člen
Odvzem besede izreče predsedujoči svetniku, ki je bil že dvakrat opomnjen na isti seji.
20. člen
Predsedujoči odredi odstranitev s seje ali dela seje svetniku, ki kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo sveta ali delovnega telesa.
Svetnik, za katerega se zahteva odstranitev s seje, mora sejo sveta zapustiti takoj.
Svetnik je lahko odstranjen samo s tiste seje, na kateri krši red.
21. člen
Če predsedujoči z navedenimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, odredi prekinitev seje.
22. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se iz sejne dvorane ali poslopja odstrani vsak, ki krši red na seji.
Če je red huje kršen, lahko predsedujoči odredi odstranitev vseh drugih udeležencev.
Potek seje
23. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnilo v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
24. člen
Svet nato določi dnevni red. Obvezni točki dnevnega reda redne seje sta: 1. pregled realizacije sklepov prejšnje seje in 2. pobude in vprašanja svetnikov.
Najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo iz dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
Zadeve, za katere predlagatelj predlaga naj se umaknejo iz dnevnega reda in se uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda brez razprave in glasovanja. To ne velja za zadeve, ki so bile enkrat že umaknjene z dnevnega reda.
Predlog za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom poslano in izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev na dnevni red.
Po sprejetih odločitvah svetniki glasujejo o predlogu dnevnega reda v celoti.
25. člen
Ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda predlagatelj praviloma na začetku poda obrazložitev, nakar dobijo besedo vsi prijavljeni k razpravi.
Predsedujoči daje besedo svetnikom po vrstnem redu, kot so se prijavili k razpravi. Prednost pri vrstnem redu imajo predlagatelj točke dnevnega reda in predsedujoči.
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma sprejetega dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko se ta prijavi k razpravi. Če se svetnik s pojasnilom predsedujočega, da ne gre za kršitev poslovnika, ne strinja, svet odloči, da se razpravljavcu časovno omeji razpravljanje oziroma ne dovoli večkratno sodelovanje v razpravi o istem vprašanju.
Če ni več razpravljavcev, predsedujoči zaključi razpravo.
26. člen
Predsedujoči prekine sejo sveta, če ta ni sklepčen, če so potrebna usklajevanja in posvetovanja, če je potrebno dobiti mnenja drugih organov in strokovnjakov ter v drugih primerih, ko to sklene svet.
Če je seja prekinjena, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni mogoče zagotoviti niti v nadaljevanju, predsedujoči sejo zaključi.
27. člen
Na sejo sveta se lahko uvrstijo le tiste točke dnevnega reda, ki imajo popolno gradivo. Sekretar sveta vodi evidenco o zadevah in predlagateljih, za katere se zaradi pomanjkanja gradiva zahteva ponovna razprava.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsedujoči sejo zaključi.
Odločanje
28. člen
Svet odloča veljavno, če je na seji navzoča večina vseh svetnikov. Kadar sprejema odločitve pri katerih je za sprejem potrebna dvotretjinska večina, odloča veljavno, če je na seji navzočih vsaj dve tretjini svetnikov.
29. člen
Navzočnost na seji se ugotovi tako, da jo predsedujoči preveri z dvigovanjem rok ali poimenskim klicanjem svetnikov.
Navzočnost se preverja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku prekinjene seje.
30. člen
Glasuje se lahko z javnim glasovanjem z dvigom rok, poimenskim izrekanjem ali s tajnim glasovanjem z glasovnicami.
Poimensko izrekanje poteka tako, da predsedujoči oziroma sekretar sveta kliče svetnike po seznamu, vsak svetnik pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “vzdržan”.
Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami. Tajno glasovanje opravijo predsedujoči in dva svetnika, ki ju na predlog predsedujočega imenuje svet.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, ter opredelitev “za” in “proti”. Glasovnice morajo biti enake velikosti, oblike in barve ter overjene z žigom sveta.
31. člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen.
32. člen
O predlogih, podanih na seji, se glasuje po zaporedju kot so bili predlagani.
Če je predlagan amandma na amandma, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan na amandma.
Zapisnik seje
33. člen
Na seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o poteku seje, zlasti o predlogih, ki so bili podani, in o sklepih, ki so bili sprejeti.
V zapisniku morajo biti poimensko navedeni vabljeni, ki so se seje udeležili, prav tako pa tudi vsi odsotni vabljeni.
V zapisnik se na kratko zapisuje bistvo izjave razpravljavcev in izid glasovanja o posameznih zadevah.
Svetnik lahko zahteva, da se bistvo ali del njegove izjave dobesedno vnese v zapisnik.
Predsedujoči sveta mora v treh delovnih dneh po seji podpisati vse na tej seji sprejete sklepe.
34. člen
Sekretar sveta vodi zapisnik, pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, ter organizira in opravlja strokovno in administrativno delo za svet ter njegova delovna telesa. Sekretar je za svoje delo odgovoren svetu.
35. člen
Zapisnikar lahko za lažje delo posname potek celotne seje na magnetofonski trak. Za hrambo razširjenih zapiskov skrbi sekretar sveta in se hranijo trajno. Magnetofonski zapisi sej se hranijo najmanj 6 mesecev.
Zapisnikar iz magnetofonskega zapisa izpiše magnetogram, ki je na vpogled svetnikom na sedežu občine.
Svetniki morajo z vabilom za sejo dobiti v skrajšani obliki zapisnik prejšnje seje.
36. člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti praviloma prva točka odločitev o sprejemu zapisnika s prejšnje seje in druga točka pregled oziroma poročilo o realizaciji predhodno sprejetih sklepov. Vsak svetnik ima pri tej točki dnevnega reda pravico predlagati pripombe k zapisniku.
Ostali udeleženci seje lahko dajo pripombe samo o zadevah, ki se nanašajo na njihovo izvajanje.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku svet razpravlja in sklepa, sprejete pripombe pa se vnesejo v zapisnik. Predsedujoči seje ugotovi, da je sprejet zapisnik brez pripomb oziroma zapisnik, v katerem so bile vpisane spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar sveta ali zapisnikar.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
Splošne določbe
37. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti določene z ustavo R Slovenije, statutom občine in tem poslovnikom.
Svetniki so dolžni sprejeti in opravljati določene funkcije ali naloge, ki jim jih naloži svet.
38. člen
Svetniki so občinski funkcionarji.
Svetniki imajo pravico do povračila stroškov za delo v svetu oziroma do nadomestila plače v skladu s sprejetim pravilnikom.
39. člen
Pri opredeljevanju in glasovanju o posameznih zadevah je svetnik samostojen.
Svetnik mora zastopati interese in potrebe prebivalcev občine.
40. člen
Svetnik je dolžan udeleževati se občinskih sej sveta in njegovih teles, katerih član je. V primeru zadržanosti, mora svetnik svojo odsotnost in razlog odsotnosti sporočiti najkasneje do začetka seje.
41. člen
Svetniki niso kazensko odgovorni za mnenje ali glas, ki so ga izrekli na sejah sveta ali njegovih organov in delovnih teles.
Svetnik ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, ki ga je izrekel pri opravljanju svoje funkcije.
Vprašanja in pobude svetnikov
42. člen
Svetnik ima pravico predlagati:
– izdajo odlokov in drugih občinskih aktov, amandmajev k predlogu teh aktov in obvezno razlago odlokov in drugih aktov;
– obravnavanje vprašanj, ki imajo pomen za občane, skupnosti ali organizacije;
– obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na nadzorovanje dela župana in podžupana, na delo občinske uprave in na izvrševanje predpisov s področja sveta;
– izvolitev, imenovanja in razrešitev članov organov in delovnih teles, ki se jih voli in imenuje na sejah, v kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora podati predlog drug predlagatelj ali večje število članov;
– postavljati vprašanja v zvezi z delom občine in njenih organov.
43. člen
Svetnik ima pravico postaviti ustno ali pisno vprašanje županu in predstavnikom občinskih organov v zadevah iz njihovega delovnega področja.
Vprašanje svetnika mora biti kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina razumljiva.
Če je vprašani prisoten na seji, poda odgovor po možnosti še na isti seji, v drugih primerih pa je dolžan podati pisni odgovor do naslednje seje.
44. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko postavi dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati več kot 2 minuti.
Svetnik lahko zahteva, da se na podlagi posredovanega odgovora na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje opravi kratka razprava. Svet občine brez razprave z večino glasov odloča o tej zahtevi.
Po končani razpravi svet oziroma njegovo telo odloči, ali je zadeva zaključena ali pa bo o vprašanju razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na prvi naslednji seji.
45. člen
Svetnik je dolžan varovati podatke zaupne narave. Predlagatelj pa je dolžan v primerih, ko pošilja svetu določena zaupna gradiva, gradivo označiti kot tako in označiti stopnjo zaupnosti.
Način ravnanja z gradivi zaupne narave ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme svet.
IV. DELOVNA TELESA SVETA
46. člen
Svet ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih zadev iz pristojnosti sveta. V skladu s statutom občine se z odlokom določijo pristojnosti in sestava posameznega delovnega telesa.
V skladu s programom dela sveta se delovna telesa vključujejo v obravnavo posameznih vprašanj.
47. člen
Člane delovnih teles imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed članov sveta in drugih občanov, predsednika delovnega telesa pa imenuje svet izmed svojih članov.
48. člen
Stalni delovni telesi sta:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
– statutarna komisija.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga svetu imenovanja oziroma soglasja k imenovanju funkcij in drugih delavcev, za katere je po predpisih pristojen svet. Daje predloge za sestavo delovnih teles in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon, drugi predpisi, statut in drugi občinski akti.
Statutarna komisija pripravlja osnutke statuta in poslovnika, ostale splošne akte pa pripravljajo strokovne službe občine.
49. člen
Poleg delovnih teles, ustanovljenih s statutom občine, ustanovi svet naslednje komisije:
– za komunalo in varstvo okolja,
– za kmetijstvo,
– za družbene dejavnosti,
– za gospodarstvo in razvoj,
– za pritožbe občanov,
– za občinski proračun in finance in
po potrebi še druga stalna in občasna telesa v skladu s statutom občine.
V. AKTI SVETA
Splošne določbe
50. člen
Svet sprejema statut, poslovnik za delo sveta, odloke, odredbe, pravilnike in navodila, prostorske in druge plane razvoja občine, proračun, zaključni račun, soglasja, stališča in priporočila, obvezne razlage sprejetih aktov ter druge akte, določene z zakonom in s statutom občine.
51. člen
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje predsednik sveta.
Na izvirnike aktov sveta se da pečat sveta in se hranijo v arhivu občine.
52. člen
Sklepi, s katerimi svet izvršuje svoje pravice in obveznosti, se objavijo v Uradnem listu RS ali drugem uradnem glasilu.
Postopek za izdajo odloka
53. člen
Odlok se praviloma sprejema v dveh fazah, in sicer kot osnutek in kot predlog odloka.
54. člen
Odlok lahko predlaga župan, vsak svetnik ali najmanj 5 odstotkov volivcev v občini.
Osnutek ali predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
Osnutek odloka
55. člen
Osnutek mora vsebovati zakonsko podlago, razlog zakaj je akt potreben in vsebino v obliki členov.
Osnutku mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje:
– načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na posameznem področju,
– cilji, ki se želijo doseči,
– glavne, lahko alternativne rešitve in posledice,
– finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka.
56. člen
Delovna telesa sveta obravnavajo osnutek akta iz svojega področja in posredujejo svoja stališča, mnenja in pripombe v obliki poročila k osnutku akta.
Poročevalec delovnega telesa obrazloži posredovano poročilo.
57. člen
Predlagatelj mora biti vabljen na sejo sveta, da lahko poda na začetku razprave obrazložitev. Med razpravo ima pravico in dolžnost sodelovati in dajati pojasnila.
58. člen
K osnutku odloka podajo svetniki konkretne predloge, pripombe in mnenja, in kolikor je mogoče, to pojasni predlagatelj že na sami seji.
O vseh konkretnih predlogih, o katerih je svet razpravljal, sproti glasuje. Če je predlog sprejet, ga mora predlagatelj upoštevati. Vse ostale pripombe in mnenja pa predlagatelj preuči ter upošteva ali z utemeljitvijo zavrne. Po končani razpravi svet glasuje o osnutku.
S sklepom se določi rok za pripravo odloka.
Če so v osnutku odloka alternativne rešitve, svet o njih glasuje.
Predlog odloka
59. člen
Predlogu odloka mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje podatke o tem, kako so bili upoštevani predlogi, pripombe in mnenja, dani na osnutek. Razlogi, zakaj se jih ni upoštevalo, se še posebej obrazložijo. Predloži se tudi morebitne rešitve, ki so drugačne od osnutka.
60. člen
Svetniki na seji razpravljajo o predlogu odloka v tem smislu, da izrazijo svoja mnenja, zahtevajo pojasnila in postavljajo vprašanja glede rešitev v odloku in o spremembah iz osnutka.
Po končani razpravi svet glasuje o predlogu odloka.
61. člen
Predlog odloka oziroma amandmaja je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih svetnikov, če za sprejem akta ni določena drugačna večina.
Amandmaji
62. člen
Amandma je predlog za spremembo in dopolnitev predloga odloka. Predlagatelj ga mora dostaviti predsedniku sveta najkasneje do začetka seje.
63. člen
Amandma lahko vloži tisti, ki ima pravico dati pobudo za izdajo odloka. Vloži se v pisni obliki in v vsebini, kot naj bi bil sprejet. Amandma mora biti tudi obrazložen.
64. člen
Na seji se ob obravnavi predloga najprej razpravlja o amandmaju in o njem tudi posebej glasuje.
Predlagatelj amandmaja lahko na seji sveta med obravnavo tega dopolni ali umakne.
65. člen
Če njegov predlog podpre najmanj 1/4 prisotnih svetnikov, lahko izjemoma poda svetnik amandma tudi na sami seji. Tudi tak amandma mora biti v pisni obliki in z obrazložitvijo.
Sprejemanje drugih splošnih aktov
66. člen
O predlogih drugih splošnih aktov razpravlja in odloča svet na eni obravnavi, če z zakonom, statutom ali drugimi akti občine ni drugače določeno.
Enofazni postopek za sprejemanje odloka
67. člen
Odlok se lahko sprejme po enofaznem postopku. To pomeni, da določila tega poslovnika, ki se nanašajo na osnutek in predlog, ne veljajo. Smiselno pa se glede obrazložitve odloka uporablja 56. člen, glede sprejema odloka pa 61. člen tega poslovnika.
68. člen
Predlog odloka, za katerega se predlaga enofazni postopek, se vnese že v dnevni red in svetnikom pošlje z gradivom.
69. člen
Če se sprejem odloka po enofaznem postopku predlaga šele na seji, veljajo glede obravnave določila tega poslovnika v zvezi s sprejemanjem dnevnega reda.
70. člen
Med obravnavo predloga odloka, za katerega je svet sklenil, da se sprejema po enofaznem postopku, je mogoče predlagati amandmaje in se pri tem upoštevajo splošna določila tega poslovnika o amandmajih.
Postopek za obvezno razlago odloka
71. člen
Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko poda vsak, ki ima pravico predlagati odlok.
Zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslov odloka, označitev člena, za katerega se zahteva razlaga, in razloge zanjo.
72. člen
Zahtevo za obvezno razlago odloka pošlje predsednik sveta statutarni komisiji. Preden začne komisija obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles sveta in predlagatelja odloka.
Če statutarna komisija ugotovi, da je zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga pošlje svetu v sprejem.
Če komisija ugotovi, da zahteva za obvezno razlago odloka ni utemeljena, obvesti o tem predlagatelja.
Predlog za obvezno razlago odloka obravnava svet po postopku, ki je določen v statutu občine za obravnavanje predloga odloka.
VI. RAZMERJE SVETA DO ŽUPANA
73. člen
Svet obvešča župana o svojih sejah, sprejetih sklepih, in mu pošilja gradiva, ki se obravnavajo na sejah sveta.
Župan ima pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji sveta.
Svet lahko zahteva, da župan poroča svetu o izvrševanju odlokov in drugih aktov, ki jih je sprejel svet ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti in njihovih učinkih.
Župan ima pravico na svojo pobudo poročati svetu o svojem delu in o stanju na posameznem področju.
Župan poroča o izvrševanju odločitev sveta pisno ali ustno na seji sveta.
74. člen
V primeru, ko župan zaradi domnevne neustavnosti ali nezakonitosti zadrži objavo splošnega akta, svet o njem ponovno glasuje na prvi naslednji seji.
Pred glasovanjem je župan dolžan obrazložiti razloge, ki jih je navedel ob zadržanju objave splošnega akta.
Če se razlog za zadržanje objave splošnega akta nanaša le na njegova posamezna določila, poteka razprava o teh določilih.
Pred glasovanjem lahko predlagatelj splošnega akta obrazloži svoje mnenje.
VII. VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Volitve predsednika in podpredsednika sveta
75. člen
Volitve, imenovanja in razrešitve se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem po določilih 29. člena statuta občine.
Kadar je samo en kandidat, je izvoljen, če dobi večino glasov svetnikov.
Kadar je več kandidatov, je izvoljen tisti, ki dobi večino glasov.
V primerih, da se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden ne dobi večine glasov, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se odloča o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
76. člen
Če nihče od predlaganih kandidatov ni izvoljen tudi v drugem krogu glasovanja ali če dobi tudi po drugem krogu glasovanja enako število glasov dvoje ali več kandidatov, odloči žreb.
Imenovanje članov delovnih teles sveta
77. člen
Delovna telesa se volijo na seji sveta. Za vsako delovno telo mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika še določeno število članov.
Kandidate predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na predlog strank, zastopanih v svetu. Glasuje se o predloženih kandidatih.
Postopek za razrešitev
78. člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se smiselno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
79. člen
Svetnik ali član delovnega telesa lahko odstopi.
Odstopno izjavo mora podati pismeno predsedniku sveta.
Predsednik sveta je dolžan na prvi naslednji seji o tem obvestiti svet.
Svetniku preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
80. člen
Svetnika, ki mu je prenehala funkcija, nadomesti naslednji kandidat z liste kandidatov v skladu z določili zakona o lokalnih volitvah.
VIII. PROGRAM DELA SVETA
81. člen
Svet sprejme letni program dela, v katerem določi vprašanja, ki jih bo obravnaval v tekočem letu in časovno opredelitev obravnave posameznih vprašanj.
Predloge za vključitev posameznih vprašanj v program dela dajejo člani sveta in delovnih teles, župan in uprava občine.
Na podlagi programa dela, predsednik sveta po posvetovanju z županom, uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta ter določa za obravnavo posamezne točke dnevnega reda.
82. člen
Predlagatelji odlokov in drugih aktov ter nosilci drugih nalog, ki so določene v programu sveta, predložijo gradiva v rokih, ki so določeni s programom oziroma tem poslovnikom.
Če iz utemeljenih razlogov predlagatelj teh aktov ne predloži pravočasno, o tem obvesti svet in navede razloge, zaradi katerih ni izvedel programirane naloge.
IX. JAVNOST DELA SVETA
83. člen
Svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih je obravnaval.
Način obveščanja določi predsednik sveta.
84. člen
Predlogi aktov in druga gradiva, ki jih obravnava svet ter vsa stališča in sklepi, se lahko v celoti ali v povzetku objavijo v posebnem glasilu, lahko pa tudi v javnih občilih.
Seznam predstavnikov javnih občil, ki se jih vabi na sejo sveta, določi predsednik sveta.
Predstavniki javnih občil imajo pravico, da so navzoči na sejah sveta in obveščajo javnost o njegovem delu.
Svet lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti predstavnikov javnih občil.
85. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo sveta, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi.
Svetnik ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov in gradiva zaupne narave.
86. člen
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna občila. Uradno obvestilo se da predvsem o sejah ali delih sej sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti. Svet lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih.
Besedilo uradnega obvestila določi svet.
87. člen
Svet lahko skliče tiskovno konferenco in določi predstavnika, ki jo bo vodil.
Sodelovanje s predstavniki javnega obveščanja organizira sekretar ali predsednik sveta.
X. DELOVANJE SVETA V VOJNEM IN IZREDNEM STANJU
88. člen
V vojnem ali izrednem stanju dela svet po določilih poslovnika sveta Občine Loška dolina, kolikor ni v tem aktu drugače določeno.
89. člen
V vojnem ali izrednem stanju so v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb poslovnika sveta Občine Loška dolina:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej sveta in njegovih delovnih teles ali za pošiljanje gradiva,
– glede načina sklicevanja sej, pošiljanje gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej,
– glede rokov za obravnavanje odlokov in drugih aktov,
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu sveta.
90. člen
V vojnem in izrednem stanju predsednik sveta ugotavlja in obvešča župana:
– da se svet ne more sestati,
– da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se svet ni mogel sestati.
91. člen
Župan skrbi za izvajanje predpisov s področja zaščite in reševanja ter požarne varnosti in sprejema akte ter ukrepe v vojnem stanju, če se svet ne more sestati.
Svet obravnava te odločitve in odloči o njihovi potrditvi takoj, ko se sestane.
92. člen
V vojnem ali izrednem stanju morajo svetniki osebno ali prek pristojnih organov občine nemudoma obveščati predsednika sveta o naslovu in telefonih, na katerem so dosegljivi.
XI. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
93. člen
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta. Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči.
Če se predsedujoči glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in zadolži statutarno komisijo, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje daje razlago poslovnika statutarna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija, odloči svet.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
94. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
S tem dnem preneha veljati poslovnik skupščine Občine Cerknica št. 02-5/87 z dne 30. 9. 1987 z vsemi spremembami in dopolnitvami in začasni poslovnik Občine Loška dolina, sprejet na prvi seji sveta dne 19. 12. 1994.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Loška Dolina
Stane Korenjak l. r.
