Na podlagi 102. in 114. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) izdaja minister, pristojen za šolstvo

Ta pravilnik določa postopek izbire in razporeditve pripravnikov, trajanje pripravništva in sestavine programa pripravništva ter naloge mentorja, določa pa tudi vsebino in postopek opravljanja strokovnega izpita za strokovne delavce na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, osnovnega glasbenega izobraževanja, nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in dijaških domovih ter izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: vrtec oziroma šola).

Pripravnik je strokovni delavec, ki izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje pripravništva, in začne v vrtcu oziroma šoli prvič opravljati delo, ustrezno predmetu in predmetnemu oziroma strokovnemu področju, za katerega se usposablja z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela.

Pripravništvo traja:
– za strokovne delavce s srednjo strokovno izobrazbo 6 mesecev,
– za strokovne delavce z višjo strokovno izobrazbo 8 mesecev,
– za strokovne delavce z visokošolsko izobrazbo 10 mesecev.
Pripravništvo se lahko podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela v skladu s kolektivno pogodbo in za čas letnih počitnic.
Če se pripravništvo konča v času, ko se v skladu s 23. členom tega pravilnika ne opravljajo strokovni izpiti, se sklene delovno razmerje do prvega roka, ko je strokovni izpit mogoče opravljati, vendar ne več kot za 12 mesecev.

Ministrstvo za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) razpiše na predlog šolskih uprav pripravniška mesta enkrat letno. Razpis je odprt celo leto.
Šolska uprava pred oblikovanjem razpisa pripravniških mest ugotovi, kateri vrtec oziroma šola izpolnjuje pogoje za izvajanje programa pripravništva ter skupaj z ravnateljem vrtca oziroma šole določi, koliko pripravnikov posamezen vrtec oziroma šola sprejme.
Razpis vsebuje:
– izobrazbene pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za pripravnike,
– rok, do katerega se je treba prijaviti na razpis,
– rok, do katerega mora biti prijavljeni obveščen o razporeditvi in
– naslov, na katerega je treba poslati prijavo in potrebna dokazila.

Na razpis se lahko prijavi, kdor izpolnjuje pogoje za strokovnega delavca v vrtcu oziroma šoli, določene z zakonom in drugimi predpisi, lahko pa tudi, kdor nima pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške (v nadaljnjem besedilu: pedagoško-andragoške) izobrazbe, če izpolnjuje druge pogoje za strokovnega delavca, določene z zakonom in drugimi predpisi (v nadaljnjem besedilu: kandidat).
Kandidat se na razpis prijavi na obrazcu, ki ga določi minister.
Kandidat dobi obrazec v vrtcu oziroma šoli ali na šolski upravi.

Izbiro in razporeditev kandidatov opravi šolska uprava na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev.
Razporeditev kandidata v vrtec oziroma šolo se opravi na podlagi razpoložljivih pripravniških mest v posameznem vrtcu oziroma šoli in pripravnikove želje, da opravlja pripravništvo v določenem vrtcu oziroma šoli.

Če je število kandidatov v določeni šolski upravi večje od števila razpoložljivih pripravniških mest, šolska uprava v soglasju s kandidatom in v dogovoru s šolsko upravo, kjer so nezasedena pripravniška mesta, napoti kandidata v najbližji vrtec oziroma šolo, kjer je prosto pripravniško mesto.

Šolska uprava v roku, določenem z razpisom, obvesti kandidata o razporeditvi in ga pozove, da najkasneje v roku petnajst dni v vrtcu oziroma šoli, na katerega je razporejen, sklene delovno razmerje.
Če kandidat v roku iz prejšnjega odstavka tega člena iz neopravičenega razloga ne sklene delovnega razmerja, se na prosto pripravniško mesto razporedi drugi kandidat.
Če kandidat v roku iz prvega odstavka tega člena iz opravičenega razloga ne sklene delovnega razmerja, ga šolska uprava ponovno razporedi.

Pripravnik se v vrtcu oziroma šoli usposablja po programu pripravništva, ki mora, ob upoštevanju, predmeta in predmetnega oziroma strokovnega področja, za katerega se pripravnik usposablja, vključevati:
– seznanjenje z načrtovanjem organizacije in izvedbe programa za predšolske otroke oziroma izobraževalnega programa, ali strokovnega področja, za katerega se pripravnik v vrtcu oziroma šoli usposablja,
– seznanjanje z različnimi metodami in oblikami vzgojnega oziroma vzgojno-izobraževalnega (v nadaljnjem besedilu: vzgojno-izobraževalno) dela,
– poglabljanje specialne didaktike pri predmetu oziroma predmetnemu področju, za katerega se pripravnik usposablja, vključno z oblikovanjem podrobnega vzgojnega oziroma učnega načrta, pripravo vzgojne oziroma učne ure in njeno izvedbo, pripravo naloge za preizkus znanja, hospitiranjem pri urah mentorja in drugih vzgojiteljev oziroma učiteljev,
– pridobivanje izkušenj pri vzpostavljanju dobrih človeških in delovnih odnosov z otroki, učenci in dijaki,
– pridobivanje izkušenj pri razvijanju skupinske dinamike, komunikacije in pri izvajanju metod in oblik dela ter pri uporabi vzgojnih oziroma učnih pripomočkov,
– poglabljanje znanj o preverjanju, ocenjevanju in spremljanju razvoja in napredka otroka, učenca in dijaka,
– poznavanje razredniških nalog s poudarkom na pripravi seje oddelčnega učiteljskega zbora, pripravi roditeljskega sestanka in drugih oblik sodelovanja s starši, utemeljitvi vzgojnega ukrepa in mentorstvu razredne skupnosti,
– reševanje problemov v zvezi s pravicami otrok, učencev in dijakov s poudarkom na ugovoru na oceno in statusu vajenca in dijaka,
– samostojno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela pod vodstvom mentorja,
– usposabljanje v svetovanju otrokom, učencem, dijakom, vzgojiteljem oziroma učiteljem in staršem,
– seznanjanje s primarnim in sekundarnim preventivnim delom, vezanim na vrtec oziroma šolo in na posameznika,
– usposabljanje za smotrno izbiro ustreznih vsebin in metod dela pri izvajanju programa za predšolske otroke,
– usposabljanje v slovenskem knjižnem jeziku kot jeziku pedagoške komunikacije (v nadaljnjem besedilu: slovenski knjižni jezik),
– poznavanje ustavne ureditve Republike Slovenije in človekovih ter otrokovih pravic in temeljnih svoboščin in
– poznavanje predpisov, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja.
S programom pripravništva se določijo tudi nosilci nalog.
Program pripravništva upošteva trajanje pripravništva in zahtevnost dela, za katero se pripravnik usposablja.

Program pripravništva določi mentor v soglasju z ravnateljem vrtca oziroma šole.
Ravnatelj vrtca oziroma šole zagotovi pogoje za opravljanje tistega dela programa pripravništva, ki se izvaja v vrtcu oziroma šoli, in pogoje, da se kandidat lahko usposablja po programih, ki se izvajajo izven vrtca oziroma šole.

V skladu z zakonom in s kolektivno pogodbo določenem tedenskem polnem delovnem času in tedensko vzgojno oziroma učno obveznostjo mora biti program pripravništva razčlenjen tako, da vsebuje:
1. Naloge, s pomočjo katerih pripravnik pod vodstvom mentorja oziroma ravnatelja spoznava, kako v vrtcu oziroma šoli na ravni načrtovanja in izvedbe poteka vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo.
Naloge iz prejšnjega odstavka se razporedijo predvsem v prvi četrtini pripravništva.
2. Naloge, ki jih pod vodstvom mentorja opravi pripravnik samostojno. To so predvsem:
– priprava in izvedba najmanj trideset praktičnih nastopov v skupini oziroma oddelku ali drugačni obliki dela, kjer opravlja vzgojno-izobraževalno delo mentor oziroma drugi vzgojitelj oziroma učitelj,
– vključevanje pripravnika v neposredno vzgojno-izobraževalno delo, ki zajema samostojno delo pod vodstvom mentorja, suplence, sodelovanje na ekskurzijah, mentorstvo učencem in dijakom pri raziskovalnih nalogah, in obsega najmanj dve ter največ pet ur tedensko,
– sestava, preverjanje in ocenjevanje najmanj treh nalog za preizkus znanja pri mentorju oziroma pri drugem vzgojitelju oziroma učitelju in
– ustno preverjanje in ocenjevanje.
Naloge iz prejšnjega odstavka opravlja pripravnik deloma že v prvi četrtini, stopnjujejo pa se v nadaljevanju pripravništva.
3. Pripravniku oziroma strokovnemu delavcu iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega pravilnika se zagotavlja izobraževanje in usposabljanje izven vrtca oziroma šole na naslednjih področjih:
a) strokovne konzultacije s specialno-didaktičnega, psihološkega in pedagoškega področja ter drugega strokovnega področja za katerega se usposablja v obsegu 20 ur,
b) slovenski knjižni jezik v obsegu 40 ur in
c) ustavna ureditev Republike Slovenije in predpisi, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine ter področje vzgoje in izobraževanja v obsegu 20 ur.
Izobraževanje in usposabljanje pripravnikov se izvaja v obliki enodnevnih ali večdnevnih seminarjev, ki se jih pripravnik udeleži po lastni presoji.
Naloge iz te točke se izvajajo v celotnem pripravništvu, pospešeno pa v drugi polovici.
4. Druge pripravnikove naloge omogočajo mentorju oziroma ravnatelju, da, upoštevajoč pripravnikovo individualnost in dinamiko pri usposabljanju, ustrezno prilagodi program pripravništva.
5. V programu pripravništva se predvidi tudi individualni študij, kjer mentor svetuje pripravniku strokovno literaturo.

Praktični nastop iz prve alinee druge točke 11. člena tega pravilnika traja eno vzgojno oziroma šolsko uro in ga opravlja pripravnik za vzgojitelja, pomočnika vzgojitela, učitelja in korepetitorja. Prisostvuje jim mentor, petim praktičnim nastopom pa tudi ravnatelj vrtca oziroma šole, od tega obvezno zadnjim trem.
Pripravnik dobi temo za praktični nastop pri mentorju najmanj tri dni pred nastopom.
Praktične nastope ocenita mentor in ravnatelj šole oziroma vrtca na obrazcu, ki ga določi minister. Pri ocenjevanju se omogoči kandidatu, da obrazloži metodični in didaktični koncept nastopa.
Praktične nastope se oceni s skupno oceno: “opravil” ali “ni opravil” na obrazcu, ki ga določi minister.
Pripravnik, ki ne opravi uspešno praktičnih nastopov, jih lahko opravlja ponovno.

Mentorja pripravniku izmed strokovnih delavcev, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, določi ravnatelj.
Mentor opravlja naslednje naloge:
– pripravi program pripravništva,
– svetuje pripravniku, kako naj pristopi k nalogam, ki jih mora izvesti v skladu s programom,
– sodeluje z ravnateljem vrtca oziroma šole, šolsko svetovalno službo, ustreznimi aktivi in drugimi strokovnimi organi vrtca oziroma šole,
– spremlja pripravnikove priprave in njegov dnevnik glede na potek izvedbe posameznih delov programa pripravništva ter ga ob zaključku pripravništva oceni,
– izdela poročilo o poteku pripravnikovega usposabljanja in o njegovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela in
– opravlja druge naloge, povezane s programom pripravništva.

Mentorjevo poročilo vsebuje:
– poročilo o poteku pripravnikovega usposabljanje in o uresničitvi programa pripravništva, ki vključuje pisno oceno o pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela in
– oceno pripravnikovega praktičnega nastopa.
Navodila, kako mentor oblikuje pisno oceno o pripravnikovi usposobljenosti, izda minister.

O poteku pripravnikovega usposabljanja vrtec oziroma šola vodi naslednjo dokumentacijo:
– program pripravništva,
– pripravnikov dnevnik in
– kopijo mentorjevega poročila.

Nadzor nad izvajanjem pripravništva opravljata ravnatelj vrtca oziroma šole in pristojni inšpektorat.

Ravnatelj vrtca oziroma šole lahko določi pripravniku drugega mentorja, če pripravnik in mentor tako želita ter, če mentor ne opravlja svojih nalog v skladu s tem pravilnikom.

Če pripravnik ugotovi, da pripravništvo ne poteka v skladu s tem pravilnikom, seznani s tem ravnatelja vrtca oziroma šole, lahko pa tudi pristojni inšpektorat.
Če se ugotovi, da pripravniku ni mogoče opravljati pripravništva v skladu s tem pravilnikom in programom pripravništva, lahko inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport ravnatelju naloži, da določi pripravniku drugega mentorja. Če to ni mogoče, se pripravnik razporedi v drugi vrtec oziroma šolo.

Strokovni izpit opravlja pripravnik po uspešno končanem pripravništvu.
Strokovni izpit opravlja tudi strokovni delavec, ki pripravništva nima opravljenega po tem pravilniku, je pa v vrtcu oziroma šoli opravljal vzgojno-izobraževalno delo najmanj toliko časa, kolikor traja pripravništvo v skladu s tem pravilnikom, in izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko opravlja strokovni izpit tudi, kdor izpolnjuje izobrazbene pogoje iz petega odstavka 96. člena in tretjega odstavka 97. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) in je v šoli opravljal vzgojno-izobraževalno delo najmanj šest mesecev.
Strokovni izpit v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena opravljajo: vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, učitelj, svetovalni delavec, knjižničar, organizator zdravstveno-higienskega režima, organizator prehrane, organizator izvajanja izobraževanja odraslih, korepetitor, organizator obveznih izbirnih vsebin, organizator praktičnega pouka, inštruktor, laborant in drugi strokovni delavec, ki sodeluje pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec).

Vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, učitelj in korepetitor, ki opravlja strokovni izpit v skladu z drugim in tretjim odstavkom prejšnjega člena, lahko opravlja strokovni izpit, ko ima uspešno opravljenih najmanj pet praktičnih nastopov v skupini oziroma oddelku ali drugi obliki dela, kjer opravlja vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo.
Praktične nastope opravi v prisotnosti učitelja, ki izpolnjuje pogoje za mentorja, in ravnatelja vrtca oziroma šole v skladu z določbo 12. člena tega pravilnika.

Strokovni delavec, ki opravlja zdravstveno oziroma socialno-varstveno dejavnost v vrtcu oziroma šoli, ki izvaja programe za predšolske otroke, izobraževalne programe in posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, opravlja strokovni izpit v skladu s predpisi, ki urejajo ti dve področji.

Predavatelj višje šole, ki nima strokovnega izpita, opravljenega v skladu s tem pravilnikom, mora opraviti nastopno predavanje.
Nastopno predavanje v okviru postopka pridobitve naziva opravi pred komisijo, ki jo sestavljajo najmanj trije predavatelji višje šole oziroma trije učitelji ustrezne visoke strokovne šole, in izpraševalec za slovenski knjižni jezik. Komisija oceni kandidatovo usposobljenost za izobraževalno delo v višji šoli in njegovo usposobljenost v slovenskem knjižnem jeziku ter oceno vpiše v zapisnik o nastopnem predavanju.
Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje zavod, pristojen za izvolitev v naziv.

Strokovni izpiti za pripravnike in strokovne delavce iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega pravilnika se opravljajo v šolskem letu v času od 15. septembra do 15. junija.

Strokovni izpit obsega:
1. Ustni del strokovnega izpita za vse strokovne delavce.
2. Pisno nalogo za svetovalne delavce, knjižničarje, organizatorje zdravstveno-higienskega režima, prehrane, izobraževanja odraslih, obveznih izbirnih vsebin in praktičnega pouka ter druge strokovne delavce, ki sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole.

Strokovnemu delavcu, ki je strokovni izpit že opravil po drugih predpisih, se na njegov predlog prizna posamezen del strokovnega izpita, ki vsebinsko ustreza programu strokovnega izpita po tem pravilniku.
Komisija, pristojna za strokovni izpit, na podlagi dokazil odloči, kateri del strokovnega izpita se strokovnemu delavcu prizna, in z odločbo določi, kateri del strokovnega izpita mora opravljati.
Komisija o predlogu strokovnega delavca odloči najkasneje v tridesetih dneh od prejema predloga.
Zoper odločbo se strokovni delavec lahko pritoži v roku osem dni po vročitvi odločbe. O pritožbi odloči minister.

Strokovni izpit se opravlja pred izpitnimi komisijami.
Izpitne komisije po posameznih področjih vzgoje in izobraževanja določi minister.
Minister lahko določi tudi po več izpitnih komisij za posamezno področje iz 27. člena tega pravilnika.
Komisijo sestavljajo: predsednik, ustrezno število namestnikov predsednika in ustrezno število izpraševalcev, ki so člani komisije.
Za opravljanje organizacijskega in administrativnega dela za izpitne komisije imenuje minister tajnika izpitnih komisij.
Izpitne komisije za posamezen strokovni izpit oblikuje tajnik.
Predsednik in člani izpitne komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo izobrazbe kot kandidat.

Strokovni izpiti se opravljajo pred naslednjimi izpitnimi komisijami:
1. izpitna komisija za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev v vrtcih,
2. izpitna komisija za učitelje razrednega pouka v osnovnih šolah,
3. izpitna komisija za učitelje predmetnega pouka v osnovni šoli,
4. izpitna komisija za učitelje strokovno-teoretičnih predmetov in korepetitorje v glasbenem šolstvu,
5. izpitna komisija za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, srednjem strokovnem in tehniškem izobraževanju in srednjem splošnem izobraževanju,
6. izpitna komisija za svetovalne delavce in knjižničarje v vrtcih oziroma šolah,
7. izpitna komisija za organizatorje zdravstveno-higienskega režima, prehrane, obveznih izbirnih vsebin in druge strokovne delavce,
8. izpitna komisija za učitelje in vzgojitelje v šolah in zavodih za otroke, mladostnike in mlajše polnoletne osebe s posebnimi potrebami,
9. izpitna komisija za vzgojitelje in druge strokovne delavce v domovih za učence in dijaških domovih,
10. izpitna komisija za učitelje praktičnega pouka in veščin, laborante, inštruktorje in druge strokovne delavce v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, srednjem strokovnem in tehniškem izobraževanju ter srednjem splošnem izobraževanju in
11. izpitna komisija za učitelje in druge strokovne delavce v organizacijah za izobraževanje odraslih.

Strokovni delavec, ki želi opravljati strokovni izpit, se prijavi k izpitu na posebnem obrazcu, ki ga določi minister.
Prijavo vloži neposredno na sedežu komisije ali priporočeno po pošti.
Pripravnik priloži prijavi overjen prepis spričevala oziroma diplome o končanem izobraževanju, dokaz o pedagoško-andragoški izobrazbi, pisno poročilo mentorja o poteku pripravnikovega usposabljanja in o pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela.
Strokovni delavec iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega pravilnika prijavi priloži overjen prepis spričevala oziroma diplome o končanem izobraževanju, dokaz o pedagoško-andragoški izobrazbi in potrdilo o uspešno opravljenem praktičnem nastopu.

Tajnik izpitne komisije ugotovi, ali pripravnik oziroma strokovni delavec iz četrtega odstavka prejšnjega člena izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita.
Pripravnika oziroma strokovnega delavca, ki izpolnjuje pogoje iz 19. člena tega pravilnika, tajnik izpitne komisije obvesti o datumu in kraju opravljanja strokovnega izpita. Kandidata za strokovni izpit, ki ne izpolnjuje pogojev, obvesti, zakaj strokovnega izpita ne more opravljati.

Od dneva vložitve prijave za strokovni izpit do dneva, ko strokovni delavec opravlja strokovni izpit, ne sme preteči več kot 90 dni.
V rok iz prejšnjega odstavka se ne šteje čas, v katerem se strokovni izpiti v skladu s 23. členom tega pravilnika ne opravljajo.

S pisno nalogo se preveri usposobljenost strokovnega delavca za samostojno reševanje konkretnih problemov na strokovnem področju, za katero se strokovni delavec usposablja.
Temo pisne naloge v soglasju s predsednikom izpitne komisije določi izpraševalec za stroko.
Strokovni delavec ima za izdelavo pisne naloge na razpolago največ pet šolskih ur. Pri tem lahko uporablja strokovno literaturo in predpise. Izdelavo pisne naloge nadzira tajnik izpitne komisije oziroma druga oseba, ki jo tajnik pooblasti.
Pisno nalogo na obrazcu, ki ga določi minister, ocenita izpraševalec za stroko in izpraševalec za slovenski knjižni jezik, in sicer z oceno: “opravil” ali “ni opravil.”
Če pisna naloga strokovnega delavca ni ocenjena pozitivno, jo lahko po preteku dveh mesecev piše ponovno.

Strokovni delavec iz druge točke 24. člena tega pravilnika lahko opravlja ustni del strokovnega izpita po pozitivno ocenjeni pisni nalogi.
Delavcu, ki ponavlja ustni del strokovnega izpita, ni potrebno ponovno pisati pisne naloge.

Ustni del strokovnega izpita je sestavljen iz treh delov, ki jih kandidat opravlja po naslednjem vrstnem redu:
1. ustavna ureditev Republike Slovenije in predpisi, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine,
2. predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja in
3. slovenski knjižni jezik oziroma na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost italijanski knjižni jezik oziroma slovenski in madžarski knjižni jezik v skladu s posebnimi predpisi.
Posamezen izpit lahko traja največ 20 minut.
Vsebino ustnega dela strokovnega izpita določi minister.

Vprašanja na ustnem delu strokovnega izpita morajo biti oblikovana tako, da zajamejo bistvo posameznih delov iz prejšnjega člena tega pravilnika in strokovnemu delavcu omogočijo prikaz preglednega znanja.

Uspeh strokovnega delavca pri posameznem delu ustnega dela strokovnega izpita oceni komisija. Ocena posameznega dela strokovnega izpita in celotnega strokovnega izpita je: “opravil” ali “ni opravil”.
Strokovni delavec opravi strokovni izpit, če opravi vse dele ustnega dela strokovnega izpita.
Izid izpita razglasi predsednik oziroma namestnik predsednika komisije takoj po končanem strokovnem izpitu.
Predsednik oziroma namestnik predsednika izpitne komisije strokovnemu delavcu, ki uspešno opravi strokovni izpit, izroči potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu.

Strokovni delavec, ki ne opravi nobenega dela ustnega dela strokovnega izpita, lahko ponavlja celotni strokovni izpit, vendar najprej po preteku štirih mesecev od dneva, ko je opravljal ustni del strokovnega izpita.
Strokovni delavec, ki ne opravi enega oziroma dveh delov ustnega dela strokovnega izpita, lahko enkrat ponovno opravlja ta del strokovnega izpita po preteku dveh mesecev od dneva, ko je ta del izpita opravljal prvič.
Če pri ponavljanju tega dela strokovnega izpita strokovni delavec izpita ne opravi, mora ponovno opravljati celotni ustni del strokovnega izpita.
Če se strokovni delavec iz drugega odstavka tega člena ne prijavi k ponovnemu opravljanju dela strokovnega izpita v roku treh mesecev od dneva, ko ga ni opravil, opravlja celotni ustni del strokovnega izpita.

Strokovni delavec, ki se prijavi k strokovnemu izpitu, vendar se ga iz neopravičenih razlogov ne udeleži, se lahko ponovno prijavi k strokovnemu izpitu najprej po preteku štirih mesecev.

Strokovni delavec, ki strokovnega izpita ne opravi, se lahko v treh dneh po razglasitvi rezultatov strokovnega izpita, pritoži zoper oceno. Obrazloženo pritožbo vloži ali priporočeno pošlje na ministrstvo, pristojno za šolstvo.
Minister najkasneje v petnajstih dneh odloči o pritožbi. Če pritožbi ugodi in ocene ni mogoče določiti na novo na podlagi izpitne dokumentacije, opravlja strokovni delavec izpit ponovno. Na zahtevo kandidata tudi pred drugo izpitno komisijo.

O poteku ustnega dela strokovnega izpita se vodi zapisnik.
V zapisnik se vpiše oceno praktičnega nastopa oziroma pisne naloge, vprašanja pri vsakem delu ustnega dela strokovnega izpita in oceno, ki jo doseže strokovni delavec pri posameznem delu ustnega dela strokovnega izpita ter končno oceno.
Zapisnik, na obrazcu, ki ga določi minister, vodi predsednik izpitne komisije.

O strokovnih izpitih se vodi evidenca, ki vsebuje:
– ime in priimek strokovnega delavca ter datum in kraj rojstva,
– številko in datum ter izdajatelja listine o doseženi stopnji izobrazbe,
– datum in številko potrdila o izpitu ter naziv in sestavo izpitne komisije in
– zapisnik o strokovnem izpitu.
Evidenco se vodi na obrazcu, ki ga določi minister.
Evidenco se lahko vodi tudi računalniško.

Strokovni delavec, ki izgubi potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, mora za izdajo dvojnika vložiti prošnjo, ki ji priloži:
– potrdilo o preklicu izvirnega potrdila o opravljenem strokovnem izpitu v Uradnem listu Republike Slovenije in
– potrdilo o plačani upravni taksi.

Stroške prvega opravljanja strokovnega izpita krije ministrstvo.
Višino stroškov, ki jih pri ponovnem opravljanju celotnega strokovnega izpita krije strokovni delavec, določi minister.

Predsedniku in članom izpitne komisije pripada plačilo za delo in za povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji.
Višino zneskov za plačilo dela predsednika in članov izpitne komisije ter za povračilo stroškov določi minister.

Strokovni delavec, ki je opravil strokovni izpit po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika, in knjižničar, ki je opravil strokovni izpit po predpisih za knjižnične delavce, imata opravljen strokovni izpit, ki ustreza temu pravilniku.

Strokovni delavec, ki je delovno razmerje sklenil pred uveljavitvijo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, nadaljuje in zaključi usposabljanje ter opravi strokovni izpit po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika.
Strokovni delavec iz prvega odstavka tega člena opravlja ustni del strokovnega izpita iz ustavne ureditve Republike Slovenije in predpisov, ki urejajo človekove in otrokove pravice in temeljne svoboščine ter področje vzgoje in izobraževanja.
Strokovni delavec iz prvega odstavka tega člena mora opraviti strokovni izpit najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika, sicer opravlja strokovni izpit po tem pravilniku.

Ne glede na določbe tega pravilnika lahko pripravnik, če se na razpis delovnega mesta v vrtcu oziroma šoli ne prijavi kandidat s predpisano izobrazbo, opravlja vzgojno-izobraževalno delo.
Določba prejšnjega odstavka se lahko uporablja največ pet let po uveljavitvi tega pravilnika.
Plača pripravnika iz prvega odstavka tega člena se določi tako, kot se v skladu z zakonom določi plača vzgojitelja oziroma učitelja, ki nima strokovnega izpita.

Dokler ne bodo začele z delom šolske uprave, določene v 30. členu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, vse naloge v zvezi s pripravništvom opravlja ministrstvo.

Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. SRS, št. 20/80) se po uveljavitvi tega pravilnika uporablja za strokovne delavce iz 45. člena tega pravilnika in preneha veljati dve leti po uveljavitvi tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.