Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 20. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95 in 16/96) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 16. maja 1996 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu za območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj v Šempetru
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj v Šempetru (v nadaljevanju besedila: ZN), ki ga je izdelal Profil, d.o.o., Velenje, pod št. proj. 40/94 z datumom junij 1995, in je sestavni del tega odloka.
2. člen
Sestavni del tega odloka so vsa soglasja, ki so jih k projektu iz 1. člena tega odloka podali pristojni organi in organizacije.
II. MEJA OBMOČJA OBRAVNAVE
3. člen
Obravnavano območje ZN leži v osrednjem delu naselja Šempeter. Na severu meji na magistralno cesto M-10 Ljubljana–Maribor; zahodno od območja je obstoječe stanovanjsko območje Dobrteša vas; lokalna cesta, ki poteka vzhodno in južno od območja zazidalnega načrta, loči območje od stanovanjskih območij naselja Šempeter.
4. člen
Meja območja ZN poteka po parcelnih mejah oziroma le-te seka; opis poteka meje je podan v smeri gibanja urinega kazalca.
Začetna točka meje je ob križišču v jugovzhodnem vogalu ureditvenega območja na južnem robu lokalne ceste (parc. št. 1141/1). Od tu poteka meja proti severozahodu po južnem robu parc. št. 1141/1 (lokalna cesta) v dolžini 460 m. Potem se meja obrne proti severovzhodu, prečka parc. št. 1141/1 (lokalna cesta) ter poteka po zahodnih robovih parcele 428/1 (šolsko območje) in parcele 433/1 (1. območje kmetijskih zemljišč) ter prečka parc. št. 1121/2 (magistralna cesta M-10). Meja se nato obrne proti jugovzhodu in poteka po severnem robu parc. št. 1121/2 (magistralna cesta M-10) v dolžini 365 m. Meja se spet obrne proti jugu, prečka parcelo 1121/2, poteka po njenem južnem robu v dolžini 16 m; nato poteka meja v smeri proti jugu ob vzhodnem robu parcele št. 1140 (lokalna cesta) v dolžini 210 m, prečka parcelo št. 1141/1 in se zaključi v začetni točki T.
Vse parcele so v k.o. Šempeter. Površina ureditvenega območja znotraj opisane meje je 7,05 ha.
5. člen
Ureditveno območje ZN vključuje naslednje parcele št. v k.o. Šempeter:
stavbišča: 35/2, 190, 317, 623, 652, 653, 654;
parcele: 316; 414/1, 2, 3, 4, 5; 415/1; 416/1, 2, 3, 4, 5; 417/1, 2; 419/1, 2, 3, 4; 420; 421; 423/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12; 424/1, 2; 426/2; 428/1, 2,3; 429/3; 433/1; 434/3; 1121/2 (del); 1140; 1141/1 (del).
III. NAMEMBNOST OBMOČJA
6. člen
Območje ZN je namenjeno širitvi dejavnosti, ki so pomembne za razvoj naselja Šempeter: centralnih dejavnosti (trgovina, storitve, kultura), športno-rekreacijskih dejavnosti in dejavnosti šole. V manjši meri je območje namenjeno gradnji individualnih stanovanjskih hiš, vendar le kot zapolnitev med obstoječimi stanovanjskimi objekti.
Območja oskrbnih dejavnosti: zahodno od blagovnice (B) je možna širitev dejavnosti ob upoštevanju zelenega pasu v širini okrog 10 m. Predvidena je gradnja štirih objektov (C1-C4). Predel južno od ceste M-10 in zahodno od glavne napajalne ceste (c-c), kjer sta predvidena objekta C3 in C4, predstavlja rezervat za širitev oskrbnih – centralnih dejavnosti.
Območje za šolo: nima predvidenih širitev tega območja, predvidena je gradnja telovadnice – večnamenske dvorane (T5) kot prizidek k obstoječi osnovni šoli.
Območje urejenih rekreacijskih športnih površin v osrednjem delu območja ZN nima predvidenih širitev. Predvidena je ureditev tribune na naravni brežini – strmejšem delu zemljišča med rekreacijskim območjem in območjem za oskrbne, centralne dejavnosti; možne so ureditve dodatnih površin za rekreacijo ter ureditev pešpoti – dostopov do območja.
V območju individualnih stanovanjskih hiš, ob lokalni cesti na južnem robu območja ZN, je predvidena zapolnitev z dvema individualnima hišama (S1 in S2).
Zeleni pasovi so predvideni: ob cesti M-10 v širini okrog 15-20 m, ki upošteva gradbeno linijo objektov C1 – C4; med razširjenim in obstoječim območjem za oskrbne centralne dejavnosti je predvidena ureditev zelenega pasu v širini 10 m; med rekreacijskim območjem in območjem stanovanjskih hiš v širini od 20–35 m; obstoječe zelenice ob šoli ostajajo kot zaščitni pas okrog šole.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
7. člen
Na območju ZN so predvidene naslednje ureditve:
– Rekonstrukcija dela magistralne ceste M10 Ljubljana–Maribor na odseku (A-A), ki leži znotraj območja ZN, z izvedbo novega križišča – priključka za obravnavano območje ZN ter za območje severno od magistralne ceste (SIP).
– Rekonstrukcija dveh lokalnih dovoznih cest (a-a, b-b).
– Izvedba cest, s parkirnimi prostori, znotraj obravnavanega območja ZN za normalno funkcioniranje območja in objektov:
– glavna dovozna cesta – priključek z obstoječe magistralne ceste M10 na razširjeno območje oskrbnih, centralnih dejavnosti (c-c),
– dve interni dovozni cesti (d-d, e-e).
– Izvedba pešpoti, hodnikov za pešce ter predvidenih večjih površin za pešce,
– Izvedba enostranske kolesarske steze ob cesti M-10 Maribor–Ljubljana,
– Izvedba tribune na naravni brežini – strmejšem delu zemljišča med rekreacijskim območjem in območjem za oskrbne, centralne dejavnosti.
– Gradnja objektov:
– 4 objektov oskrbno centralnih dejavnosti C1, C2, C3 in C4,
– telovadnica – športna dvorana T5 (kot prizidek k obstoječi osnovni šoli),
– 2 stanovanjski hiši S1 in S2.
– Za obstoječe objekte in površine velja možnost vzdrževalnih del, rekonstrukcij in adaptacij skladno z usmeritvami tega odloka.
8. člen
Za oblikovanje objektov oskrbnih centralnih dejavnosti C1–C4 veljajo naslednji pogoji:
– namembnost: kletna etaža: servisni prostori za osnovne dejavnosti
pritličje/parter
in 1. etaža: lokali za oskrbne in storitvene dejavnosti
2. etaža: prednostno lokali za oskrbne in storitvene
dejavnosti ter možnost stanovanj
mansarda: prednostno stanovanja ter možnost za lokale
za oskrbne in storitvene dejavnosti
– okvirne tlorisne mere: tlorisna zasnova je v obliki črke L s poudarjenim vogalom:
– daljša stranica: C1, C2: 40 m; C3, C4: 50 m;
– krajša stranica: 34 m
– širina krakov: 14–16 m
– etažnost: klet + pritličje/parter + 1. etaža + 2. etaža + mansarda
– streha: v principu štirikapnica s smermi slemen vzporedno z daljšo stranico
objekta; nad vogalnim delom je streha lahko oblikovana kot višinski
poudarek; naklon strešin 40-45°, strešna kritina tegola v temnosivi barvi.
– način gradnje, konstrukcija objektov in fasade: naj bodo prilagojeni funkciji objektov.
9. člen
Za oblikovanje telovadnice – športne dvorane T5 veljajo naslednji pogoji:
– namembnost: telovadnica ter možnost za športne prireditve
– okvirne tlorisne mere: 30 m x 25 m
– etažnost: (možnost kleti +) pritličje
– streha, konstrukcija
in fasade: enako oziroma prilagojeno obstoječemu objektu osnovne
šole s telovadnico.
10. člen
Za oblikovanje stanovanjske hiše S1 veljajo naslednji pogoji:
– namembnost: stanovanje s pripadajočimi prostori oziroma stanovanje z
možnostjo ureditve dela povr- šin za mirno, drobno obrt
– okvirne tlorisne mere: S1: 14m x 10m
S2: 16m x 10m
– etažnost: pritličje + 1. etaža + izkorišče- no podstrešje (mansarda)
– streha dvokapnica, smer slemena vzporedno z osjo interne dovozne
ceste (SZ-JV), naklon 40–45°
– konstrukcija: klasična gradnja
– fasade: prilagojeno sosednjim stanovanjskim objektom.
Za oblikovanje stanovanjske hiše S2 je potrebno upoštevati pogoje iz LD št. 35-70/95 z dne 23. 5. 1995
Elementi za zakoličbo in tolerance:
11. člen
Elementi za zakoličbo so opredeljeni v ZN iz 1. člena tega odloka in so obvezni.
Zakoličba objektov C1–C4 je vezana na osi novopredvidenih cest c-c, d-d in e-e. Zakoličba stanovanjskih objektov S1–S2 je vezana na sosednje stanovanjske objekte in obstoječo cesto b-b. Zakoličba telovadnice – večnamenske dvorane / prizidka T5 je vezana na obstoječi objekt osnovne šole. Elementi za zakoličbo cest in zunanje ureditve morajo biti določeni v idejnih projektih zunanjih ureditev na osnovi ZN iz 1. člena tega odloka.
Pred pričetkom zakoličbe je potrebno vse kote preveriti na terenu.
Tolerance pri tlorisnih gabaritih: ni dovoljena povečava tlorisnih gabaritov ter sprememba gradbenih linij izven meril, ki so določeni v ZN iz 1. člena tega odloka.
Tolerance pri višinskih gabaritih: toleranca pri višinskih gabaritih je ±0,30 m za objekte C1–C4 in S1. Toleranca za objekt T5 pri višinskem gabaritu pritličja in kleti je ±0,30 m, pri višinskem gabaritu venca strehe pa ±1 m.
Tolerance pri lokaciji objekta T5 (telovadnica): objekt T5 je možno locirati na zelenici, južno od obstoječe osnovne šole, v min. odmaknjenosti 5m, kolikor bi idejni projekt za telovadnico utemeljil, da je ta rezervna lokacija ustreznejša od lokacije, ki jo opredeljuje ZN iz 1. člena tega odloka.
Ni dovoljena povečava tlorisnih gabaritov ter sprememba gradbenih linij izven meril, kot so določeni v ZN iz 1. člena tega odloka.
V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE
Promet
12. člen
Na severnem robu območja poteka magistralna cesta M-10 Ljubljana–Maribor (cesta A-A). Magistralna cesta M-10 bo tudi po izgradnji avtoceste ostala kategorizirana kot magistralna cesta. Cestišče glavne ceste se razširi za levi zavijalni pas (širine min. 3 m) ter obojestranski hodnik za pešce 2 x 1,60 m. Poleg priključkov k bencinskemu servisu in blagovnici je za območje predvidene zazidave oskrbnih dejavnosti (objekti C1–C4) potrebno izvesti nov priključek na sedanjo cesto M-10.
Lokalni cesti (a-a, b-b) se rekonstruirata na širino 5,50 m z enostranskim hodnikom za pešce širine 1,60 m.
Potrebno je izvesti glavno dovozno cesto c-c , ter interne dovozne ceste d-d in e-e širine 5,50 m.
Nove večje parkirne površine je potrebno urediti ob glavni dovozni cesti c-c in internih dovoznih cestah d-d in e-e.
Območje je potrebno urediti tako, da je nemoteno gibanje pešcev – dostop do šole, rekreacijskih površin, objektov centralne dejavnosti tako znotraj območja ZN kot tudi zunaj območja ZN. Hodniki za pešce morajo biti široki 1,60 m . Glavna pešpot, v smeri vzhod–zahod, mora biti izvedena v širini 3,50 m s posebno utrditvijo za urgentne dovoze.
Kanalizacijsko omrežje
13. člen
Fekalne vode se vodijo na kanalizacijo. Meteorne vode iz asfaltiranih površin se odvodnjavajo preko peskolovov in lovilcev olj v predvideno kanalizacijo ali podtalje. Vse meteorne vode iz strešin se vodijo preko peskolovov v podtalje. Obvezna je zgraditev celotne kanalizacije na območju ZN. Zunaj območja ZN je potrebno zgraditi kanale 5, 5.1 in 11 ter zagotoviti priključitev na kolektor Šempeter–Kasaze in priključitev na ČN.
Vodovodno omrežje
14. člen
Nove stanovanjske hiše se priključijo na obstoječ vodovod salonit d125. Na območju ZN je potrebno zgraditi povezovalni vodovod duktil DN 200 Dobrteša vas–Podlog–Ponikva ter upoštevati 5 m varstveni pas. Za napajanje ter požarno varnost objektov C1–C4 je potrebno zgraditi VOD 1 in VOD 2 duktil DN 100, ki se priključujeta na povezovalni vodovod DN 200 in zankasto obkrožata predvideno pozidavo. Za nemoteno oskrbo s pitno in požarno vodo je potrebno za lokale in stanovanja v 2. etaži in mansardi predvideti hidroforne naprave.
Odjem pitne in sanitarne vode za tenis igrišče je iz obstoječega jaška južno od blagovnice. Za zalivanje tenis igrišča, zelenic in ostalih površin je predviden lasten vodnjak (ki bo istočasno rezervoar za požarno vodo) s črpalno napravo.
Za zagotovitev požarne varnosti je poleg obstoječih hidrantov potrebno zagotoviti še predviden sistem nadzemnih hidrantov.
Elektrika
15. člen
Obravnavano območje se napaja na nizko napetostnih zbiralnicah v TP 20/0.4 kV Šempeter šola (C3 in C4). V kolikor bo objekt T5 (telovadnica) imel samostojno odjemno mesto, bo energija za napajanje na razpolago na isti transformatorski postaji. Za predvidene objekte C1 in C2 je energija na razpolago na nizko napetostnih zbiralnicah v TP 20/0.4 kV Šempeter blagovnica. Predvideni stanovanjski hiši S1 in S2 se priključita na obstoječe omrežje.
Ob dovoznih cestah, parkiriščih in glavnih pešpoteh je predvidena ureditev javne razsvetljave.
PTT omrežje
16. člen
Razvod in napajanje predvidenih objektov C1–C4 se uredi skladno s pogoji upravljalca oziroma iz jaškov obstoječe PTT kabelske mreže ob magistralni cesti M-10. Stanovanjska objekta S1 in S2 se napajata iz obstoječega kabla ob cesti b-b.
Plinovod
17. člen
Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati minimalno 2 x 1 m nezazidljivi pas ob obstoječem plinovodu P 252B za SIP Šempeter, pri vseh delih v pasu 2 x 5 m pa je potrebno pridobiti soglasje upravljalca k lokaciji in gradnji.
Ogrevanje
18. člen
Za potrebe novogradenj, predvsem za objekte oskrbno centralnih dejavnosti je predvideno ogrevanje s plinom. Plinovodno omrežje – priključke – je izvesti skladno s pogoji upravljalca plinovoda.
Odpadki
19. člen
Komunalni odpadki se morajo zbirati v določenih prostorih v objektih C1–C4 v kontejnerjih (oziroma smetnjakih). Odjemno mesto mora biti ob prometnici, oziroma ob uvozih v posamezna območja in ob posamičnih dvoriščih. Upoštevati je potrebno občinski odlok o ravnanju z odpadki. Tla prostorov za smetnjake morajo biti izvedena tako, da je možno čiščenje.
Na območju ZN ob pešpoteh ter ob objektih centralnih dejavnosti je ob robovih potrebno postaviti zadostno večje število manjših visečih smetnjakov.
VI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO ZAZIDALNEGA NAČRTA
Varstvo naravne in kulturne dediščine, krajinskih značilnosti, dobrin splošnega pomena, plodne zemlje.
20. člen
Znotraj obravnavanega območja velja v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini arheološka zaščita za območje. Pred pričetkom gradnje je treba izvesti arheološke sonde na celotnem območju ZN, na mestih morebitnih najdb pa je potrebno izvesti zaščitna arheološka izkopavanja. Arheološke sonde ter morebitna izkopavanja naj se izvedejo v okviru komunalne priprave zemljišča.
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in izvedbo prometnih površin, je uporabiti za ureditev zelenic in nasipov.
Varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
21. člen
Predvideni objekti v območju ZN ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka (prah, SO2, ipd.) Predvideno je ogrevanje objektov s priključki na predvideno plinovodno omrežje. V območju je možno razvijati nove dejavnosti le na način, ki omogoča uspešno preprečevanje onesnaženja zraka, kar mora biti opredeljeno v investicijskem elaboratu in projektni dokumentaciji za posamezne objekte.
22. člen
Območje ZN je opredeljeno v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje) po 4. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), ki navaja: trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim in podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske storitvene ali gostinske dejavnosti.
Za to območje so v 5. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. od 6. ure) in dnevna raven: 60 dBA (od 6. do 22. ure). Za zaščito pred hrupom s ceste M 10 je potrebno izvesti zazelenitev v pasu / zelenici ob cesti. Predvidene objekte ob cesti M 10 Ljubljana–Maribor je potrebno izvesti s primernimi izolacijami tako, da bodo v teh prostorih zmanjšane imisije hrupa na zgoraj navedene dovoljene nivoje. Pri načrtovanju objektov morajo projektanti upoštevati raven hrupa, ki bo nastajal zaradi dejavnosti v objektih in morajo predvideti ustrezne rešitve (izolacija fasadnih elementov, ipd.) za zmanjšanje teh vplivov.
23. člen
Pri izvedbi ZN je potrebno upoštevati pogoje s področja varstva pred požari. K vsem objektom je potrebno omogočiti dovoz urgentnih vozil vsaj s treh strani, po glavnih in internih dovoznih cestah, ki morajo biti utrjene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili (nosilnost, ipd.). Obvezna je izvedba hidrantnega omrežja.
Za posamezne nove objekte, ki so predvideni z ZN, je na osnovi izračuna povečane obremenitve pri projektiranju objektov treba upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Zaradi povečane varnosti pred požarom je v objektih obvezno upoštevati potrebne naprave in sredstva za gašenje požara.
24. člen
Koncept zasaditve v ZN iz 1. člena tega odloka je osnova za podrobnejšo obdelavo v projektu zunanje ureditve.
25. člen
Pri izvedbi in temeljenju objektov je potrebno upoštevati pogoje iz geotehničnega poročila, ki je sestavni del ZN iz 1. člena tega odloka.
Etapnost izvajanja ZN
26. člen
Splošni pogoji za etapnost izvajanja na območju ZN so naslednji:
Kmetijska zemljišča na severozahodnem delu območja ZN naj bi bila zazidana zadnja, oziroma v končnih etapah izvajanja ZN.
Načeloma velja, da je pred odpiranjem novih zemljišč za gradnjo, t.j. pred začetkom nove etape izgradnje objektov, obvezna izvedba komunalne infrastrukturne mreže za normalno funkcioniranje območja.
Etapnost priprave in ureditve stavbnih zemljišč znotraj območja spremembe ZN, mora biti določena v skladu z investicijskimi programi investitorjev ter v skladu z načeli urejanja območja.
Do pričetka gradenj ostaja namembnost površin nespremenjena, s tem, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno uporabo zemljišč in načrtovano realizacijo predvidenih posegov skladno z zazidalnim načrtom.
Za območja, za katera ni opredeljena etapnost izvedbe, velja, da je v njih možno izvajati posege v prostor skladno s tem ZN skozi vse etape izvedbe.
27. člen
Etapnost izvajanja ZN za območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj v Šempetru je opredeljena s tremi (3) glavnimi etapami in sedmimi (7) podetapami izvedbe:
A) etapa izvedbe:
– izvedba rekonstrukcije magistralne ceste M-10 Ljubljana–Maribor
B) etapa izvedbe:
B1) podetapa izvedbe
– izvedba priključka na mag. cesto M-10
Ljubljana–Maribor
– izvedba interne dovozne ceste d-d v dolžini 180 m z 42 parkirnimi prostori
– izgradnja objekta oskrbno-centralnih dejavnosti C1
– ureditev zelenic in pešpoti
B2) podetapa izvedbe:
– izvedba glavne dovozne ceste c-c v dolžini 35 m z 22 parkirnimi prostori
– izgradnja objekta oskrbno-centralnih dejavnosti C2
– ureditev zelenic in pešpoti
B3) podetapa izvedbe:
– izvedba dela glavne pešpoti (smer vzhod– zahod) v dolžini 160 m
– ureditev zelenic in drugih pešpoti
B4) podetapa izvedbe:
– izgradnja telovadnice – športne dvorane T5
– ureditev zelenic in pešpoti
C) etapa izvedbe:
C1) podetapa izvedbe:
– izvedba dela interne dovozne ceste e-e v dolžini 70 m z 19 parkirnimi prostori
– izgradnja objekta oskrbno-centralnih dejavnosti C3
– ureditev zelenic in pešpoti
C2) podetapa izvedbe:
– izvedba dela interne dovozne ceste e-e v dolžini 105 m z 19 parkirnimi prostori
– izgradnja objekta oskrbno-centralnih dejavnosti C4
– ureditev zelenic in pešpoti.
VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
28. člen
Investitorji morajo pri izvajanju zazidalnega načrta, pri gradnji in pri uporabi objektov, naprav in izrabi zemljišč upoštevati:
– določbe lokacijskega dovoljenja, ki temeljijo na določilih tega odloka;
– ne smejo spreminjati namembnosti površin in objektov po tem odloku in določilih lokacijskega dovoljenja.
Za komunalno opremo zemljišč je odgovoren investitor objekta v območju zazidave in Sklad stavbnih zemljišč Občine Žalec.
VIII. KONČNE DOLOČBE
29. člen
Površine se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni z zazidalnim načrtom.
Do pričetka gradnje predvidenega objekta in ureditev ostaja namembnost zemljišč nespremenjena.
30. člen
Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz soglasij, ki so sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka.
Pri izdelavi izvedbenih projektov prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez je treba upoštevati idejne projekte, ki morajo temeljiti na izhodiščih ZN iz 1. člena tega odloka.
31. člen
Zazidalni načrt je na vpogled pri Upravni enoti Žalec – Oddelek za okolje in prostor in Občini Žalec.
32. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
33. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352–005/94-04
Žalec, dne 16. maja 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Žalec
Franc Žolnir, dipl. ek. l. r.
