Na podlagi 59. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96) minister za šolstvo in šport izdaja

S tem pravilnikom se podrobneje opredeljujejo z zakonom določene pravice in dolžnosti učenca osnovne šole, način uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti, nagrajevanje in izrekanje ukrepov za kršitve šolskih pravil ter dolžnosti strokovnih delavcev in ravnatelja šole pri uresničevanju določb pravilnika.

Pravice učenca v osnovni šoli so:
– da obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,
– da mu je v šoli zagotovljeno varno in vzpodbudno okolje,
– da šola organizira življenje in delo s spoštovanjem univerzalnih civilizacijskih vrednot in posebnosti različnih kultur,
– da mu šola zagotavlja enakopravno obravnavanje ne glede na spol, raso in etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,
– da šola zagotovi varovanje njegovih osebnih podatkov v skladu z zakonom in splošnimi predpisi,
– da učitelji in drugi delavci šole spoštujejo njegovo osebnost in individualnost ter njegovo človeško dostojanstvo in pravico do zasebnosti,
– da se pri pouku upošteva njegova radovednost ter razvojne značilnosti, predznanje in individualne posebnosti,
– da pri pouku dobi kakovostne informacije, ki sledijo sodobnemu razvoju znanosti in strok,
– da dobi o svojem delu sprotno, pravično in utemeljeno povratno informacijo,
– da dobi pri svojem delu pomoč in podporo, če ju potrebuje,
– da svoji razvojni stopnji primerno sodeluje pri oblikovanju dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesnih dejavnosti in prireditev šole,
– da se lahko svobodno in brez negativnih posledic izreče o vseh vprašanjih iz življenja in dela šole, ki ga zadevajo,
– da se vključuje v delo oddelčne skupnosti učencev, skupnosti učencev šole in šolskega parlamenta učencev,
– da sodeluje pri ocenjevanju,
– da sodeluje pri dogovorjenih skupnih akcijah.
Dolžnosti učenca so:
– da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole,
– da izpolni osnovnošolsko obveznost,
– da redno in točno obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,
– da izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti,
– da učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,
– da v šoli in izven šole skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti ter osebnostne integritete drugih učencev in delavcev šole,
– da spoštuje pravila hišnega reda,
– da varuje premoženje šole ter lastnino učencev in delavcev šole,
– da se v šoli in izven šole spoštljivo vede do drugih,
– da sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice, dogovorjenem v oddelčni ali šolski skupnosti učencev,
– da sodeluje pri dogovorjenih oblikah dežurstva učencev.

V osnovni šoli se učenci organizirajo v oddelčne skupnosti. Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka.
Učenci oddelčne skupnosti volijo predsednika in namestnika. Volitve so tajne.

Učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov, in sicer:
– obravnavajo učni uspeh v oddelku in organizirajo medsebojno pomoč pri učenju,
– organizirajo pomoč sošolcem v različnih težavah,
– obravnavajo kršitve šolskih pravil in predlagajo načine ukrepanja ter preventivnega delovanja,
– dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom, programom dnevov dejavnosti, ekskurzij, šolskih prireditev in interesnih dejavnosti,
– predlagajo razredniku ugotavljanje ustreznosti posamezne ocene,
– sodelujejo pri ocenjevanju,
– oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem v oddelčni skupnosti,
– organizirajo različne oblike dežurstva v skladu s sprejetim hišnim redom in dogovorjenim letnim načrtom dežurstev,
– organizirajo različne akcije in prireditve,
– opravljajo še druge naloge, za katere se dogovorijo.

Za uveljavljanje svojih interesov se oddelčne skupnosti povezujejo v šolski parlament učencev.
Šolski parlament učencev sestavljajo učenci, ki jih izvolijo posamezne oddelčne skupnosti. Število predstavnikov posamezne oddelčne skupnosti se določi glede na število oddelkov v šoli.
Šolski parlament učencev skliče ravnatelj šole vsaj dvakrat v šolskem letu.

Oddelčne skupnosti se lahko povezujejo tudi v skupnost učencev šole. Odločitev o tem, ali se bodo oddelčne skupnosti učencev povezale v skupnost učencev šole, sprejmejo učenci v šolskem parlamentu učencev, ki ga ravnatelj skliče v začetku šolskega leta v mesecu septembru.

Skupnost učencev šole sprejme letni program dela.
Skupnost učencev šole opravlja naslednje naloge:
– zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti v zvezi s programom pouka, dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesih dejavnosti, prireditev in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola,
– spremlja uresničevanje pravic in dolžnosti učencev ter opozarja ravnatelja in svet šole na morebitne kršitve pravic učencev,
– organizira šolske prireditve, sodeluje pri izdajanju šolskega časopisa in informira učence o svoji dejavnosti,
– načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije, solidarnostne akcije ipd.),
– predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše okolje) in sodeluje pri uresničitvi idej,
– oblikuje predloge za pohvale, nagrade in priznanja učencem,
– opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.
Skupnost učencev šole ima mentorja, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole.
Pred imenovanjem si mora pridobiti mnenje skupnosti učencev šole.

Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole vsaj enkrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude učencev, ki so jih le-ti oblikovali v šolski skupnosti učencev ali šolskem parlamentu učencev.

Učenec, ki je izpolnil osnovnošolsko obveznost in ni uspešno končal osnovne šole, jo lahko obiskuje še dve leti in tako obdrži status učenca.
Ravnatelj zagotovi, da so učenec in njegovi starši oziroma zakoniti zastopniki (v nadaljnjem besedilu: starši) posebej seznanjeni s pravico iz prvega odstavka tega člena.

Učencu, ki ima podaljšan status učenca, lahko ravnatelj na predlog oddelčnega učiteljskega zbora v skladu s 55. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96) prepove obiskovati osnovno šolo.

Učenec mora prisostvovati pouku in dejavnostim obveznega programa.

Starši morajo najkasneje v petih dneh po izostanku učenca razredniku sporočiti vzrok izostanka, razen v primeru, določenem v 13. členu tega pravilnika.
Če učenec izostane več kot pet dni, starši pa razredniku niso sporočili vzroka izostanka, razrednik o izostanku učenca obvesti starše in jih pozove, da sporočijo vzrok izostanka.
Odsotnost učenca zaradi bolezni ali drugega opravičljivega razloga morajo starši opravičiti osebno ali v pisni obliki.
Pisna ali osebna opravičila je treba posredovati razredniku najkasneje v petih dneh po prihodu učenca v šolo.
Če razrednik v omenjenem roku ne prejme opravičila, šteje izostanke za neopravičene in ukrepa v skladu s tem pravilnikom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka razrednik upošteva opravičilo, ki ga učenec ali starši iz opravičenih razlogov predložijo po izteku roka.
Kadar učenec izostane zaradi bolezni več kot 5 šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka. Uradno zdravniško potrdilo izda zdravnik na enotnem obrazcu (DZS Obr. 8,25), ki mora biti opremljen z žigom izvajalca zdravstvene dejavnosti in žigom ter podpisom zdravnika.
Če razrednik dvomi o verodostojnosti opravičila, obvesti o tem starše oziroma zdravnika, ki naj bi opravičilo izdal. Če ugotovi, da je opravičilo lažno, izostanka ne opraviči in ukrepa v skladu s tem pravilnikom.
Razrednik najmanj enkrat tedensko pregleda izostanke učencev in ustrezno ukrepa.

Učenec lahko izostane, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek razredniku vnaprej napovejo. Ta izostanek lahko strnjeno ali v več delih traja največ pet dni v letu.
Ravnatelj lahko na podlagi obrazložene prošnje staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka.
Odsotnost učenca pri posamezni uri pouka oziroma drugi dejavnosti dovoli učitelj, ki vodi to uro oziroma dejavnost, in o tem obvesti razrednika.

Vse izostanke učencev pri pouku in dejavnostih iz obveznega programa vodi razrednik v dnevniku dela za posamezni oddelek.
Sprotne izostanke vpisuje učitelj, ki vodi posamezno uro, najavljene odsotnosti pa vpisuje v dnevnik dela razrednik.
Pri izostanku zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih in srečanjih, na katerih učenci sodelujejo v soglasju s šolo, se navede vrsta tekmovanja oziroma prireditve. Vse te odsotnosti so opravičene.
Učitelj ali drugi delavec, ki pripravlja tekmovanje ali srečanje učencev, o udeležbi in odsotnosti učencev obvesti razrednika najkasneje tri dni pred tem, ko učenci odidejo na srečanje ali tekmovanje.

Posamezni učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnostih osnovne šole.
Starši učenca predložijo razredniku mnenje in navodilo zdravstvene službe. Razrednik o tem takoj obvesti učitelje oziroma druge sodelavce, ki izvajajo pouk ali druge dejavnosti šole. V dnevnik šolskega dela razrednik vpiše čas trajanja oprostitve.
Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri posamezni uri pouka, mora tej uri prisostvovati in opraviti naloge, ki ne ogrožajo njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opravljati v skladu z navodili zdravstvene službe. Če učenec zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati nobene naloge, šola zanj organizira nadomestno dejavnost.

Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca pri celi uri pouka oziroma dejavnosti. Če učenec zamudi k uri, se šteje zamuda za neopravičen izostanek, kadar presega tretjino ure. Krajše zamude se obravnavajo kot kršitve šolskih pravil, ne morejo pa se šteti za neopravičen izostanek.
Neopravičeni izostanki so občasni, če učenec izostaja le pri urah pouka posameznih predmetov, ali strnjeni, če izostanek traja več ur ali šolskih dni zaporedoma. Občasni neopravičeni izostanki so težja kršitev šolskih pravil kot strnjeni izostanki.

Ne glede na določbi zadnjih dveh odstavkov 20. člena tega pravilnika se lahko v izjemnih primerih in po proučitvi vseh okoliščin ravnatelj v sodelovanju z razrednikom in svetovalno službo odloči, da se izostanek učenca ne bo obravnaval kot kršitev šolskih pravil, če oceni, da je vzrok izostanka take narave, da učenec potrebuje pomoč oziroma svetovanje.

Učenci ali skupine učencev lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in nagrade.
Pohvale, priznanja in nagrade učencem ali skupinam učencev predlagajo:
– razrednik,
– drugi strokovni delavci šole,
– mentorji dejavnosti,
– ravnatelj,
– oddelčne skupnosti in skupnost učencev šole,
– starši.

Pohvale so lahko ustne ali pisne.
Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so lahko ustno pohvaljeni.
Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto.
Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca.
Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih.
Pisne pohvale se podeljujejo za:
– prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole,
– bistveno izboljšanje učnega uspeha v primerjavi s preteklim šolskim letom,
– doseganje vidnih rezultatov na šolskih tekmovanjih in srečanjih učencev z različnih področij znanja in delovanja,
– posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti učencev ali skupnosti učencev šole,
– spoštljiv odnos do učencev, delavcev šole in drugih odraslih in nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo.
Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole.

Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.
Priznanja se izrekajo za:
– večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem delu,
– doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev, ki so organizirana za območje celotne države,
– večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih in drugih dejavnostih,
– večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti, skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu.

Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole.
Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaključku šolskega leta na slavnosten način.

Pohvale in priznanja razrednik vpiše v dnevnik dela in izkaz o šolskem uspehu oziroma spričevalo z opisnimi ocenami.

Učenci imajo pravico do zdravstvenega varstva v skladu s posebnimi predpisi.
Osnovna šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj.
Če učenec odkloni sodelovanje pri predpisanem zdravstvenem pregledu ali cepljenju, razrednik o tem obvesti starše učenca.

Za vse posebne zdravstvene preglede, ki jih namerava zdravstvena služba organizirati v šoli in niso v predpisanem programu, razrednik posebej obvesti starše in pridobi njihova pisna soglasja.

Šola mora delovati preventivno in osveščati učence o škodljivosti in posledicah kajenja, pitja alkoholnih pijač, uživanja drog, spolnega nadlegovanja ter nasilja. Šola osvešča učence o njihovih pravicah ter o načinih iskanja ustrezne pomoči v primerih spolnega nadlegovanja in zlorabe ter nasilja v družini. V te namene organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih šole.

Osnovna šola mora poskrbeti za varnost učencev. S tem namenom:
– izvaja različne aktivnosti in ukrepe za zagotavljanje varnosti učencev in preprečevanje nasilja,
– oblikuje oddelke in skupine učencev v skladu z veljavnimi normativi in standardi,
– na ekskurzijah, športnih, naravoslovnih, kulturnih dnevih ter tečajih plavanja, kolesarjenja, smučanja ipd. zagotovi ustrezno število spremljevalcev v skladu z veljavnimi normativi in standardi in navodili za izvajanje učnih načrtov,
– zagotovi, da so objekti, učila, oprema in naprave v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti,
– zagotovi učencem ustrezno opremo, kadar sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice.

Šola določi hišni red, s katerim uredi vprašanja pomembna za življenje na šoli in sicer predvsem:
– nadzor v šolskih prostorih v času pouka in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola,
– hranjenje garderobe,
– dežurstvo strokovnih delavcev in učencev,
– varovanje in nadzor vstopanja v šolo in
– način informiranja učencev.

Šola mora varovati učence pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem, diskriminacijo, nagovarjanjem k dejanjem, ki so v nasprotju z zakonom in splošno sprejetimi civilizacijskimi normami, in pred tem, da bi jih namerno poniževali drugi učenci, delavci šole in druge osebe, ki vstopajo v šolski prostor.

Kajenje, uživanje alkohola in drog je v prostorih šole in na šolskih površinah prepovedano.
Če razrednik ugotovi, da učenec uživa alkohol, poseduje drogo ali jo uživa, o svojih ugotovitvah obvesti starše in šolsko svetovalno službo, ki ustrezno ukrepa.

Učenec, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti, krši šolska pravila. Učencu, ki krši šolska pravila, se lahko dodelijo vzgojni ukrepi, določeni s tem pravilnikom.
Kršitve šolskih pravil so lažje in težje.
Lažje kršitve so:
– zamujanje k uram pouka in drugim oblikam vzgojno-izobraževalnega dela,
– občasni neopravičeni izostanki do 12 ur oziroma strnjeni neopravičeni izostanki do 18 ur,
– odklanjanje sodelovanja pri urejanju šole in šolske okolice, dogovorjenem v oddelčni ali šolski skupnosti učencev,
– malomarno opravljanje nalog pri dogovorjenih oblikah dežurstva,
– neprimerno obnašanje do učencev in delavcev šole (izzivanje, naslavljanje z neprimernimi izrazi, grožnje, sodelovanje v pretepu, ipd.),
– kajenje v šolskih prostorih ali na zunanjih površinah šole,
– poškodovanje in uničevanje izdelkov, opreme in stvari drugih učencev,
– malomarno ravnanje s šolsko lastnino,
– skrivanje tuje lastnine,
– ponarejanje podpisov staršev,
– prodajanje stvari brez dovoljenja ravnatelja,
– uničevanje in vsebinsko spreminjanje obvestil razrednika in drugih organov šole.
Težje kršitve so:
– občasni neopravičeni izostanki nad 12 ur oziroma strnjeni neopravičeni izostanki nad 18 ur,
– uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah šole ali na šolskih ekskurzijah,
– izsiljevanje drugih učencev ali delavcev šole,
– namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe ter stvari in opreme drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,
– kraja lastnine šole, drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,
– popravljanje in vpisovanje ocen v šolsko dokumentacijo,
– uničevanje uradnih dokumentov ter ponarejanje podatkov in podpisov v uradnih dokumentih in listinah, ki jih izdaja šola,
– fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,
– ogrožanje življenja in zdravja učencev in delavcev šole,
– prodajanje, dajanje ali uživanje alkohola oziroma drugih drog v šolskih prostorih ali na zunanjih površinah šole in napeljevanje sošolcev k takemu dejanju,
– spolno nadlegovanje učencev ali delavcev šole.

Predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve lahko razredniku poda vsak delavec šole, starši ali učenec.
Razrednik razišče okoliščine kršitve, zbere dodatne informacije od morebitnih očividcev in se pogovori z učencem, tako da lahko le-ta pojasni, kaj ga je pripeljalo do kršitve določenega pravila.
Če je na podlagi okoliščin mogoče sklepati, da bo po zaključku obravnave kršitve uporabljen eden od vzgojnih ukrepov od tretje alinee 33. člena tega pravilnika dalje, mora razrednik o kršitvi takoj obvestiti starše in jih pozvati, da prisostvujejo pogovoru z učencem. Če starši ne morejo prisostvovati pogovoru ali odklonijo sodelovanje, pri pogovoru sodeluje strokovni delavec šole, ki ga izbere učenec. Če učenec strokovnega delavca ne izbere, pri pogovoru sodeluje delavec svetovalne službe.
Če je pri kršitvi udeleženih več učencev, so pri skupnem pogovoru s kršitelji prisotni starši le, če je mogoče zagotoviti prisotnost staršev vseh učencev oziroma strokovnih delavcev v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.

Razrednik mora pred izbiro vzgojnega ukrepa zanesljivo ugotoviti, da je kršitev mogoče pripisati določenemu učencu ali skupini učencev.
Pri izbiri določenega vzgojnega ukrepa mora razrednik upoštevati:
– predvidene pedagoške posledice ukrepanja,
– zmožnost presoje posledic lastnih dejanj glede na učenčevo starost,
– nagibe oziroma motive za dejanje,
– okolje, v katerem učenec živi,
– škodljivost dejanja,
– ponavljanje kršitve.

Glede na ugotovitve v postopku obravnave kršitve ter ob upoštevanju okoliščin iz prejšnjega člena se razrednik lahko odloči, da:
– učenca pokliče na pogovor in mu izreče ustni opomin,
– učenca pokliče na pogovor in mu izroči pisni opomin,
– učenca pokliče na pogovor in mu izroči strogi opomin razrednika,
– predlaga, da se učencu dodeli opomin oddelčnega učiteljskega zbora; če je predlog sprejet, razrednik pozove učenca in starše na pogovor, jim izroči opomin in jih opozori, da lahko nadaljnje kršitve privedejo do premestitve učenca v drug oddelek,
– predlaga, da se učencu dodeli opomin ravnatelja, učiteljskemu zboru pa lahko predlaga, da odloči o premestitvi učenca v drug oddelek; če ravnatelj učencu dodeli opomin, pozove učenca in starše na pogovor in jim ga izroči. Če je učiteljski zbor sprejel odločitev o premestitvi učenca v drug oddelek, jih obvesti tudi o tem, ter jih opozori, da bo lahko v primeru nadaljnjih kršitev šola začela s postopkom prešolanja učenca,
– predlaga, da se učencu dodeli opomin učiteljskega zbora; če mu ga le-ta dodeli, ravnatelj pozove učenca in starše na pogovor ter jim ga izroči.
Ob predlogu za dodelitev opomina učiteljskega zbora ali po dodelitvi tega vzgojnega ukrepa lahko razrednik predlaga, da učiteljski zbor sprejme tudi odločitev o začetku postopka za prešolanje učenca.
Prešolanje učenca se izvede v skladu z določili 54. člena zakona o osnovni šoli.

Pri izbiri določenega vzgojnega ukrepa morajo razrednik, ravnatelj in učiteljski zbor upoštevati postopnost uporabe posameznih vzgojnih ukrepov, navedenih v 33. členu.
Vzgojne ukrepe iz četrte, pete in šeste alinee prvega odstavka 33. člena in začetek postopka za prešolanje učenca lahko predlaga razrednik le za težje kršitve.
Vgojnih ukrepov iz pete in šeste alinee 33. člena ni mogoče uporabiti, dokler niso bili izkoriščeni predhodni vzgojni ukrepi.
Telesne in denarne kazni niso dovoljene.

Preden učiteljski zbor sklepa o premestitvi učenca v drug oddelek oziroma o začetku postopka za prešolanje učenca, si ravnatelj šole pridobi:
– pisno mnenje razrednika in
– pisno mnenje šolske svetovalne službe.

Premestitev učenca v drug oddelek ali začetek postopka za prešolanje učenca lahko učiteljski zbor za določen čas zadrži.
Ravnatelj lahko zaradi kršitve postopka ali drugih utemeljenih razlogov zadrži uporabo kateregakoli vzgojnega ukrepa.

Razrednik in ravnatelj vodita o svojih dejanjih v postopku obravnavanja kršitve (pogovori z učencem, pogovori s starši, telefonski pogovori, pisna obvestila staršem itd.) pisne zapise.

Obvestilo o vzgojnem ukrepu, ki obsega vrsto ukrepa, obrazložitev in pravni pouk, razrednik oziroma ravnatelj izroči učencu. Če pri pogovorih ob izrekanju oziroma izročitvi vzgojnega ukrepa v skladu s 33. členom tega pravilnika ni predvidena prisotnost staršev ali pa se starši ne odzovejo pisnemu vabilu na pogovor, razrednik oziroma ravnatelj pošlje staršem obvestilo o vzgojnem ukrepu s priporočeno poštno pošiljko.
Drugi izvod obvestila o vzgojnem ukrepu se vloži v mapo vzgojnih ukrepov.
Razrednik o vzgojnem ukrepu in utemeljitvah zanj obvesti tudi oddelčno skupnost učencev.

Zoper vzgojni ukrep lahko starši v osmih dneh od dneva, ko jim je bilo vročeno obvestilo o vzgojnem ukrepu, predložijo ravnatelju šole obrazložen ugovor.
Ravnatelj mora najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenovati tričlansko komisijo, ki odloča o ugovoru. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli. Komisija takoj preveri ustreznost vzgojnega ukrepa.
Odločitev komisije je dokončna.

Prvih pet vzgojnih ukrepov iz 33. člena tega pravilnika je mogoče pod določenimi pogoji izbrisati.
Razrednik izbriše vzgojni ukrep, ki je v njegovi pristojnosti, ko ugotovi, da je bil namen vzgojnega ukrepa dosežen.
Razrednik predlaga izbris vzgojnega ukrepa oddelčnemu učiteljskemu zboru oziroma ravnatelju šole, kadar meni, da je bil namen vzgojnega ukrepa, ki je v njuni pristojnosti, dosežen. Če oddelčni učiteljski zbor oziroma ravnatelj šole sprejme odločitev o izbrisu vzgojnega ukrepa, se opravi izbris.
Izbris vzgojnega ukrepa se opravi tako, da se obvestilo o vzgojnem ukrepu izvzame iz mape vzgojnih ukrepov učenca in se uniči. Ko se vzgojni ukrep izbriše, se šteje, da ni bil uporabljen.
Vzgojni ukrepi, ki niso bili izbrisani, veljajo do konca šolskega leta, nato se obvestila o vzgojnih ukrepih uničijo.

Če učenec meni, da so bile njegove pravice iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika kršene, lahko na to sam ali njegovi starši glede na vrsto in stopnjo kršitve pisno opozori razrednika, šolsko svetovalno službo, ravnatelja, ali svet šole. Učenec oziroma starši imajo pravico, da najkasneje v 30 dneh dobijo odgovor na svoje opozorilo. Če učenec ali starši v 30 dneh ne dobijo odgovora, oziroma če z njim niso zadovoljni, lahko dajo pobudo za inšpekcijski pregled.

Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi v osnovnih šolah za odrasle. Pravice in dolžnosti udeležencev izobraževanja šole za odrasle določijo v pogodbi o izobraževanju.

Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za učence s posebnimi potrebami, če z vzgojnim oziroma izobraževalnim programom ni drugače določeno.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati določbe statutov in drugih aktov osnovnih šol, ki urejajo pravice in dolžnosti učencev, postopek uveljavljanja pravic, nagrajevanje in izrekanje ukrepov za kršitve.

Ta pravilnik začne veljati 1. septembra 1996.