Na podlagi 41. člena zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96) minister, pristojen za šolstvo, izdaja
P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se v gimnazijah ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje v naslednji letnik.
Ocenjevanje pri maturi ureja poseben predpis.
2. člen
S preverjanjem znanja se ugotavlja razumevanje posredovane učne vsebine in ni namenjeno ocenjevanju. Učitelj preverja znanje pred, med in ob koncu posredovanja novih učnih vsebin.
S preverjanjem znanja pred posredovanjem novih učnih vsebin se ugotavlja predznanje.
S preverjanjem znanja med posredovanjem novih učnih vsebin se ugotavlja razumevanje učnih vsebin ter analizirajo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih dijak učne vsebine slabo razume ali ne razume.
S preverjanje znanja ob koncu posredovanja novih učnih vsebin se ugotavlja razumevanje celotne posredovane učne vsebine.
Predmaturitetno eksterno preverjanje znanja je namenjeno pripravi na maturo.
Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja, ki se opravi po preverjanju in utrjevanju učnih vsebin.
3. člen
Znanje se preverja in ocenjuje tako, da učitelj :
– upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnost analize, sinteze in interetacije ter ustvarjalno uporabo znanja,
– uporablja, glede na učne vsebine, različne načine preverjanja in ocenjevanja,
– omogoča dijaku kritični premislek,
– spoštuje osebnostno integriteto dijakov in njihovo različnost ter
– prispeva k demokratizaciji odnosov med dijaki in učitelji.
II. OCENJEVANJE
4. člen
Znanje se ocenjuje individualno ali skupinsko.
Znanje dijaka ocenjuje učitelj, ki ga poučuje, če s tem pravilnikom ni določeno drugače.
Učitelj pri pouku ali pri izpitu ocenjuje dijakove ustne odgovore, pisne, likovne in druge izdelke, projektna dela ter nastope.
5. člen
Pri ocenjevanju dijakovega znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Javnost ocenjevanja se zagotavlja predvsem tako, da učitelj dijaka:
– seznani z načini ocenjevanja in se z njim dogovori o datumih oziroma rokih ocenjevanja,
– seznani z obsegom učne snovi, ki jo ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju,
– seznani s kriteriji za ocenjevanje,
– ocenjuje v oddelku ali v učni skupini in
– sproti obvešča o doseženih rezultatih pri ocenjevanju znanja.
Učitelj mora pri ocenjevanju ustnih odgovorov dijakovo znanje oceniti takoj po končanem izpraševanju, pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov pa najkasneje v sedmih dneh potem, ko dijak izdelek odda.
Ocene znanja iz posameznih predmetov učitelj vpiše v predpisano dokumentacijo takoj, ko dijaka oceni.
Dijaku je treba omogočiti vpogled v ocenjene pisne, grafične, tehnične in druge izdelke. V izdelkih morajo biti ustrezno označene napake, tako da dijak lahko spozna pomanjkljivosti oziroma vrzeli v svojem znanju.
Na zahtevo staršev oziroma drugega zakonitega zastopnika dijaka (v nadaljnjem besedilu: starši) učitelj, ki je ocenil pisni izdelek, izda fotokopijo dijakovega pisnega izdelka.
6. člen
Znanje iz posameznih predmetov se ocenjuje v skladu s katalogi znanj, določenimi z izobraževalnim programom.
Dijak, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se pri tem predmetu ne oceni. Takemu dijaku ni treba opravljati predmetnega izpita.
Ob koncu pouka v šolskem letu se ocenjuje tudi splošni učni uspeh.
Splošni učni uspeh dijaka, ki ima pravico opravljati izpite, določene s tem pravilnikom, se oceni po opravljenih izpitih ali po preteku rokov za opravljanje izpitov.
7. člen
Znanje se ocenjuje z ocenami od 1 do 5, in sicer: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5). Nezadostno (1) je negativna ocena, ostale pa so pozitivne.
Pri ocenjevanju pisnih izdelkov se morajo doseženi rezultati, ki so skladno s katalogi znanj izraženi v odstotkih oziroma točkah, izraziti tudi z ocenami od 1 do 5.
če učitelj ugotovi, da je dijak pri pisanju pisnih izdelkov uporabljal nedovoljene pripomočke ali da je prepisoval, njegovega izdelka ne oceni.
8. člen
V gimnaziji so v šolskem letu tri ocenjevalna obdobja.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko gimnazija s soglasjem ministra določi ocenjevalna obdobja drugače.
Znanje se ocenjuje sproti skozi vse ocenjevalno obdobje.
Učitelj na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja napove roke za pisanje pisnih izdelkov, ki se ocenjujejo. Roke učitelj vpiše v dnevnik.
Ocenjevanje ustnih odgovorov učitelj dijaku napove najmanj tri dni vnaprej.
Če dijak, ki mu je napovedano ocenjevanje, neopravičeno izostane, ga učitelj v tistem ocenjevalnem obdobju lahko oceni brez napovedi.
Če je dijak v ocenjevalnem obdobju pri prvem ocenjevanju ocenjen z oceno nezadostno (1), ga mora učitelj v istem ocenjevalnem obdobju oceniti najmanj še enkrat.
Najmanj dvakrat v šolskem letu se pri posameznem predmetu ocenijo ustni odgovori, razen pri predmetih, pri katerih to ni mogoče.
Dijaku, ki v ocenjevalnem obdobju ni ocenjen, učitelj v dogovoru z njim določi rok za ocenjevanje.
Dijak, ki ni ocenjen do konca pouka v šolskem letu, je neocenjen in opravlja predmetni izpit iz celotne snovi. Če je dijak neocenjen v enem ocenjevalnem obdobju, v drugih obdobjih pa je pozitivno ocenjen, obsega predmetni izpit le snov tega obdobja.
9. člen
Dijak lahko piše pisni izdelek, ki se oceni največ trikrat v tednu in enkrat na dan.
Če je več kot ena tretjina pisnih izdelkov ocenjena negativno, se negativne ocene ne upoštevajo. Ocenjevanje se ponovi za dijake, ki so bili pri prvem ocenjevanju ocenjeni negativno, lahko pa tudi za dijake, ki želijo biti ponovno ocenjeni. Upošteva se boljša ocena.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora učitelj ugotoviti vzroke za neuspeh dijakov in o tem obvestiti razrednika in ravnatelja. Vzroke za neuspeh mora analizirati skupaj z dijaki oddelka.
Štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pišejo pisnih izdelkov, ki se ocenjujejo, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena ali če dijaki to želijo.
10. člen
Splošni učni uspeh se določi z ocenami: odličen, prav dober, dober, zadosten in nezadosten.
Dijak doseže odličen uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlično (5), pri vseh ostalih predmetih pa z oceno prav dobro (4).
Dijak doseže prav dober uspeh, če je pri najmanj polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro (4) ali odlično (5), pri ostalih premetih pa z oceno dobro (3).
Dijak doseže dober uspeh, če je pri najmanj polovici predmetov ocenjen z ocenami dobro (3), prav dobro (4) ali odlično (5), pri ostalih predmetih pa z oceno zadostno (2).
Dijak doseže zadosten uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno (2).
Dijak, ki je pri enem ali več predmetih negativno ocenjen, ima nezadosten uspeh.
Splošni učni uspeh določi oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika.
Na predlog razrednika oddelčni učiteljski zbor lahko oceni z odličnim uspehom dijaka, ki ima pri enem predmetu oceno dobro (3) in ima več kot polovico predmetov ocenjenih z oceno odlično (5) oziroma s prav dobrim uspehom dijaka, ki ima pri enem predmetu oceno zadostno (2), če ima več kot polovico predmetov ocenjenih z oceno prav dobro.
11. člen
Dijakovi starši in vzgojitelji v dijaških domovih imajo pravico, da se med šolskim letom seznanijo z njegovim uspehom na govorilnih urah ali na sestankih staršev in imajo pravico vpogleda v redovalnico.
Gimnazija mora ob koncu ocenjevalnega obdobja obvestiti dijakove starše o ocenah, doseženih pri posameznih predmetih, ob koncu pouka v šolskem letu oziroma po opravljenih izpitih pa tudi o splošnem učnem uspehu.
12. člen
Dijak lahko v treh dneh po vpisu ocene v redovalnico oziroma po prejemu letnega spričevala predloži ravnatelju pisni ugovor zoper oceno pri posameznem predmetu.
O ugovoru na oceno pri posameznem predmetu med šolskim letom odloči oddelčni učiteljski zbor najkasneje v sedmih dneh in določi način preverjanja ocene.
Ravnatelj mora v treh dneh po tem, ko prejme ugovor na oceno v letnem spričevalu, imenovati najmanj tričlansko komisijo. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen na šoli. V komisijo ne sme biti imenovan učitelj, ki je ocenil dijaka. Vsaj eden od članov komisije pa mora biti učitelj tega predmeta.
Komisija najkasneje v treh dneh po imenovanju, na podlagi dokumentacije o ocenjevanju, preveri ustreznost ocene. Če ustreznosti ocene na tej podlagi ni mogoče preveriti, lahko dijakovo znanje ponovno oceni pri izpitu.
Odločitev oddelčnega učiteljskega zbora oziroma komisije je dokončna.
13. člen
Dijak zaključi letnik in lahko napreduje v naslednji letnik, ko je pozitivno ocenjen pri vseh predmetih in izpolni vse druge obveznosti iz posameznega letnika, določene z izobraževalnim programom.
Dijak, ki obveznosti iz posameznega letnika ne izpolni do konca pouka v šolskem letu, lahko izpolni te obveznosti do konca šolskega leta z opravljanjem ustreznih izpitov v skladu s tem pravilnikom. Obveznosti, ki se ne ocenjujejo, opravi dijak na način in v rokih, ki jih določi ravnatelj.
V naslednji letnik lahko pogojno napreduje tudi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 18. člena oziroma iz 21. člena zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96). Ravnatelj določi način in roke, v katerih mora dijak izpolniti pogoje za vpis v naslednji letnik. Če dijak v določenem roku ne izpolni pogojev, letnik ponavlja.
14. člen
Gimnazija omogoči dijaku, ki doseže nadpovprečne uspehe, da z opravljanjem predmetnih izpitov v enem šolskem letu izpolni obveznosti iz dveh letnikov.
Hitrejše napredovanje lahko predlaga dijak ali njegovi starši, razrednik ali oddelčni učiteljski zbor.
O hitrejšem napredovanju dijaka odloči učiteljski zbor.
III. IZPITI
15. člen
V gimnaziji so: sprejemni, diferencialni, predmetni in popravni izpiti.
Izpiti so pisni in ustni, lahko pa tudi samo pisni ali samo ustni. Pri izpitu se ocenjuje nastop, opravljanje vaj ali zagovor seminarske naloge, če tako določa izobraževalni program.
Izpiti se opravljajo pred izpitno komisijo na način, ki ga določi strokovni aktiv.
16. člen
Pri sprejemnem izpitu se preskusi nadarjenost ali ocenijo športni dosežki v skladu z merili, določenimi z izobraževalnim programom, lahko pa se ocenjuje tudi znanje iz klasičnih oziroma tujih jezikov, ki so v skladu z izobraževalnim programom pogoj za vpis v gimnazijo.
17. člen
Pri predmetnem izpitu se oceni znanje dijaka, ki hitreje napreduje, oziroma znanje dijaka iz predmeta, pri katerem je ob koncu pouka v šolskem letu neocenjen. Dijak lahko opravlja predmetne izpite do konca šolskega leta. Ravnatelj lahko dovoli dijaku opravljati predmetne izpite tudi po izteku šolskega leta; če dijak hitreje napreduje oziroma ko se pouk predmeta konča pred iztekom pouka, pa tudi prej.
Dijak s posebnimi potrebami in dijak iz tretjega odstavka 18. člena in iz 21. člena zakona o gimnazijah lahko opravlja predmetne izpite tudi po vključitvi v naslednji letnik.
18. člen
Pri diferencialnem izpitu se oceni dijakovo znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja pri prestopu na gimnazijo.
19. člen
Pri popravnem izpitu se oceni dijakovo znanje iz predmetov, pri katerih je negativno ocenjen ob koncu pouka v šolskem letu.
20. člen
Znanje pri izpitih ocenjuje izpitna komisija. Izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in enega člana. Imenuje jo ravnatelj.
Izpraševalec je učitelj, ki v oddelku poučuje predmet, iz katerega dijak opravlja izpit. V njegovi odsotnosti določi ravnatelj za izpraševalca drugega učitelja istega predmeta. Izpraševalec pripravi teme, naloge in vprašanja za pisni oziroma ustni del izpita.
Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca neposredno po ustnem izpitu. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne komisije.
21. člen
Dijak lahko opravlja popravne izpite iz posameznega predmeta do konca tekočega šolskega leta največ dvakrat.
Če ima dijak tri popravne izpite, lahko v junijskem roku opravlja popravni izpit iz dveh predmetov. Ravnatelj na predlog učitelja določi, kateri popravni izpit lahko dijak opravlja prvič v jesenskem roku.
Ravnatelj določi pogoje in roke za večkratno opravljanje istega izpita.
Dijak, ki je neocenjen iz enega ali več predmetov in ima tudi popravne izpite, opravlja predmetne izpite pred popravnimi. Če skupno število izpitov ni večje od treh, lahko opravlja izpite po lastni odločitvi.
Dijak opravlja popravne in predmetne izpite na šoli, v kateri je vpisan.
Na isti dan lahko dijak opravlja največ dva izpita oziroma največ en izpit, če ima pisni in ustni del.
22. člen
Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 minut in največ 90 minut. Nastop oziroma vaje trajajo največ 45 minut. Ustni del izpita oziroma zagovor seminarske naloge traja največ 20 minut. Če je izpit samo usten, traja največ 30 minut.
23. člen
Roki, način in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom.
Pri tem se zagotavlja, da se
– popravni in predmetni izpiti opravljajo najmanj v dveh rokih, in sicer po desetih dneh, za dijake zaključnih letnikov pa po sedmih dneh po koncu pouka v šolskem letu, ter od 20. do 31. avgusta,
– diferencialni izpiti opravljajo najmanj v treh rokih, in sicer junija, od 20. avgusta do poteka roka za vpis ter v zimskih počitnicah.
Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov določi tudi izredne roke.
24. člen
Dijak se prijavi k opravljanju izpita najkasneje pet dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se lahko najkasneje tri dni pred rokom za opravljanje izpita.
Razpored izpitov mora biti objavljen najmanj dva dni pred rokom za opravljanje izpita.
Če dijak iz opravičenih razlogov ne pride k izpitu ali iz opravičljivih razlogov med izpitom odstopi, lahko ponovno opravlja izpit še v istem roku. Če to ni mogoče, pa opravlja izpit v izrednem roku, ki ga določi ravnatelj.
O upravičenosti razlogov na podlagi pisnega pojasnila dijaka ali njegovih staršev odloči ravnatelj najkasneje v štiriindvajsetih urah.
Če se dijak pravočasno ne odjavi ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oziroma iz neopravičljivih razlogov izpit prekine, je neocenjen.
Dijak lahko opravlja izpit tudi v izrednem roku pod pogoji in na način, ki ga določi ravnatelj. K tej odločitvi si mora ravnatelj pridobiti mnenje učiteljskega zbora.
IV. SPREMLJANJE REZULTATOV OCENJEVANJA ZNANJA TER NAPREDOVANJE IN SVETOVANJE
25. člen
Strokovni organi gimnazije najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo rezultate ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih, in sicer za posameznega dijaka, oddelek in učno skupino.
Analizo rezultatov v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo dijaki oddelka v prisotnosti razrednika, lahko pa tudi v prisotnosti učitelja posameznega predmeta.
26. člen
Glede na dijakovo uspešnost in njegov napredek razrednik, učitelj in svetovalna služba dijaku svetujejo pri:
– vključevanju v izbirni del izobraževalnega programa,
– izbiri maturitetnih predmetov in
– preusmeritvi v drug izobraževalni program oziroma v drugo šolo.
V. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ODRASLIH
27. člen
Znanje odraslih se ocenjuje z ustreznimi oblikami in metodami sprotnega ocenjevanja znanja in z opravljanjem izpitov iz posameznega predmeta. Pri tem se uporabljajo določbe tega pravilnika.
28. člen
Roki za opravljanje izpitov odraslih se določijo z letnim delovnim načrtom tudi izven rokov, ki veljajo za dijake.
29. člen
Odrasli lahko opravljajo izpite večkrat. Izpite opravljajo pri učitelju predmeta. Tretjič in nadalje opravljajo izpit pred izpitno komisijo.
Odraslim, ki so imeli status dijaka gimnazije, se priznajo pozitivne ocene predmetov, vpisane v letnem spričevalu gimnazije.
30. člen
Izpite opravljajo lahko tudi odrasli, ki so si znanje pridobili s samoizobraževanjem.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Do uveljavitve novih izobraževalnih programov v skladu z zakonom o gimnazijah se pri ocenjevanju namesto katalogov znanj iz 6. člena tega pravilnika uporabljajo veljavni učni načrti izobraževalnih programov gimnazije.
32. člen
Določba petega odstavka 8. člena tega pravilnika se začne uporabljati najkasneje s šolskim letom 1998/99.
33. člen
Do uvedbe novih izobraževalnih programov gimnazije se športna vzgoja ocenjuje z ocenami “zelo uspešno”, “uspešno”, “manj uspešno”. Vse ocene so pozitivne.
34. člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika se za preverjanje in ocenjevanje znanja v gimnaziji preneha uporabljati pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5/81, 29/85, 10/88, 6/90 in Uradni list RS, št. 81/94 in 20/95), razen določb o zaključnem izpitu za dijake gimnazije, ki imajo v skladu z 48. členom zakona o gimnazijah pravico dokončati izobraževanje z zaključnim izpitom.
35. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 1996.
Št. 603-32/96
Ljubljana, dne 12. junija 1996.
Minister
za šolstvo in šport
dr. Slavko Gaber l. r.
