Občinski svet občine Idrija je na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3. člena odloka o gospodarskih javnih službah v občini Idrija (Uradni list RS, št. 30/95), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS in RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, 10/91, 13/93, 66/93) ter 26. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 50/95) na seji dne 29. 2. 1996 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo
I. SPLOŠNO
1. člen
S tem odlokom se ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in sicer se določa organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja, vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporejenost, pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, pravice in obveznosti uporabnikov, vire financiranja gospodarske javne službe ter način njihovega oblikovanja, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, pogoje in način javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav ter druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
2. člen
Določbe tega odloka se nanašajo na vse sisteme oskrbe s pitno vodo v občini Idrija, ki oskrbujejo več kot pet uporabnikov oziroma več kot dvajset prebivalcev.
3. člen
Fizične in pravne osebe na območju Občine Idrija imajo pravico do oskrbe s kvalitetno pitno vodo pod enakimi tehničnimi pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom, z drugimi občinskimi predpisi in s pravilniki za delovanje vsakega od sistemov oskrbe.
Občina v svojih planih sprejme zasnovo vodnega gospodarstva, v kateri so določeni viri pitne vode ter njihova vplivna območja.
4. člen
Za uporabnika štejejo fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo vse notranje vodovodne inštalacije od vodomera, oziroma za pavšalne porabnike od priključka dalje.
II. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
5. člen
Gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo občina zagotavlja v naslednjih oblikah:
– v javnem podjetju
– s podelitvijo koncesije.
Za opravljanje oskrbe s pitno vodo se v občini ustanovi javno podjetje Komunala Idrija, ki opravlja to službo za vse vodovodne sisteme, razen za tiste, za katere je posebej podeljena koncesija.
Koncesijo se podeli za manjše sisteme oskrbe s pitno vodo. Te sisteme določi občinski svet z odlokom, v katerem mora biti določen način podelitve koncesije.
Koncesijo se podeli na podlagi javnega razpisa, v katerem morajo biti določeni standardi in normativi za opravljanje oskrbe s pitno vodo. O izbiri koncesionarja pristojna občinska služba izda upravno odločbo.
Občinski svet lahko prenese koncesijo za opravljanje oskrbe s pitno vodo z odlokom neposredno na zasebne, zadružne ali druge organizacijske oblike uporabnikov javnih dobrin oziroma na krajevne skupnosti, kadar to narekuje lokacijska pogojenost ali če to narekujejo potrebe lokalnega prebivalstva. V tem primeru lahko ta organizacijska oblika opravlja gospodarsko javno službo sama ali prek druge pravne in fizične osebe, vse pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi.
V primeru, da upravljalec iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje predpisanih tehničnih, sanitarnih in drugih normativov in standardov, zagotovi izvajanje javne službe občina preko javnega podjetja na stroške uporabnikov.
6. člen
Upravljalci javnih vodovodnih sistemov (5. člen tega odloka) morajo vsako leto najkasneje do 31. januarja za tekoče leto predložiti občinskim službam finančno ovrednoten plan rednega in investicijskega vzdrževanja.
III. VIRI FINANCIRANJA OSKRBE S PITNO VODO
7. člen
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:
– cena pitne vode,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– priključnine,
– povračilo stroškov izgradnje vodovodnega sistema,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnih sistemov.
8. člen
Ceno pitne vode na predlog upravljalca in v skladu z veljavnimi predpisi potrjuje občinski svet. Cena mora vsebovati stroške enostavne in razširjene reprodukcije ter stroške upravljanja s sistemi vodooskrbe in morebitne stroške koncesije za uporabo vodnega vira. Ceno se določa na podlagi obračuna dejanskih stroškov posameznega sistema vodooskrbe.
Upravljalec mora v predlogu za potrditev cene navesti kvanitificirane posamezne elemente cene, med katerimi mora biti ovrednotena odškodnina za kmete, ki opravljajo svojo dejavnost na območjih varovalnih pasov vodozbirnih območij.
9. člen
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje plača uporabnik priključnino.
Priključnina predstavlja povračilo dela stroškov za obnovo in za širitev vodovodnega sistema.
Višino priključnine na predlog upravljalca potrdi občinski svet.
10. člen
Občinski svet lahko z odloki določi obveznost plačevanja taks, ki se uporabljajo namensko za oskrbo s pitno vodo. V odloku, s katerim se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina takse.
11. člen
Uporabniki, ki na območjih, kjer se ne pobira komunalni prisevek, pri gradnji objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo niso sodelovali s svojimi sredstvi, morajo plačati investitorju ob kasnejši priključitvi povračilo sorazmernega dela stroškov izgradnje vodovodnega sistema, na katerega se priključujejo.
IV. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA OSKRBO S PITNO VODO
Javne dobrine
12. člen
Infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so v skladu s predpisi namenjena izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo so:
a) magistralno omrežje in naprave:
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetij do primarnega omrežja.
b) primarno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja, kot so zajetja, vodnjaki, črpališča, prečrpališča, naprave za bogatenje podtalnice,
– naprave za predelavo in kondicioniranje vode na primarnem omrežju,
– vodohrani,
– transportni cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
– tranzitni vodovodi med več soseskami.
c) sekundarno omrežje in naprave
– omrežje za oskrbovanje sosesk, delov sosesk in manjših naselij za neposredno priključevanje uporabnikov,
– hidratantna omrežja,
– omrežja za vzdrževanje javnih površin,
– črpališča in hidroforske naprave,
– naprave za dodatno čiščenje vode na sekundarnem omrežju.
Naprave in objekti iz prejšnjega odstavka se delijo na naprave in objekte skupne rabe in na naprave in objekte individualne rabe. Naprave in objekti skupne rabe so naprave in objekti za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi ter objekti in naprave za vzdrževanje javnih površin, vsi ostali objekti in naprave so objekti individualne rabe.
Lastnik objektov in naprav iz tega člena sklene z izvajalcem javne službe pogodbo o prenosu v upravljanje, v kateri se določijo medsebojna razmerja med lastnikom in izvajalcem, zlasti glede vzdrževanja in izgradnje.
13. člen
Nepremičnine v javni lasti, ki služijo za oskrbo s pitno vodo, so javno dobro. O ustanovitvi, oziroma prenehanju javnega dobra odloča občinski svet.
14. člen
Objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
Uporaba objektov in naprav iz 12. člena tega odloka je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi oskrbe s pitno vodo.
15. člen
Upravljalec vodi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 12. člena tega odloka,
Upravljalec vodi register vodovodnih priključkov in hidrantnih nastavkov.
16. člen
Vsa vzdrževalna dela na objektih in napravah iz 12. člena tega odloka, vključno z izvedbo vodomera, vodi upravljalec.
Uporabnik oziroma lastnik nepremičnine, na kateri potekajo dela, mora upravljalcu dopustiti prost dostop na nepremičnino ob izvajanju del iz prejšnjega odstavka tega člena.
Upravljalec mora po opravljenem delu vzpostaviti prvotno stanje in povrniti lastniku dejansko nastalo škodo.
Priključitev na vodovodno omrežje
17. člen
Uporabnik pridobi priključek na javno vodovodno omrežje na podlagi prijave ter predložene ustrezne tehnične dokumentacije (lokacijska dokumentacija s situacijskim načrtom objekta v merilu 1:1000 ali v merilu 1.500 in opis specifičnosti novogradnje ter z naznačitvijo kote najvišjega odjemnega mesta).
Če je prijava popolna, je upravljalec dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, ob upoštevanju razpoložljivih kapacitet pitne vode in propustnosti omrežja. Rok za izdajo soglasja je 30 dni.
18. člen
Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljalec določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradenj,
– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo, obliko in velikost vodovodnega jaška,
– profil vodomera,
– pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodnimi,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključnega vodovoda,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice.
19. člen
V primeru, da na območju, na katerem želi uporabnik pridobiti vodovodni priključek, obstaja kanalizacijsko omrežje, sme upravljalec izdati soglasje le, če lokacijska dokumentacija oziroma zazidalni načrt obravnavata priključek tudi na kanalizacijsko omrežje.
V primeru, da omrežja iz prejšnjega odstavka ni, sme upravljalec izdati soglasje le, če se v lokacijski dokumentaciji obravnava lastni objekt za čiščenje odplak (greznica, čistilna naprava).
20. člen
Upravljalec opravi priključitev, ko uporabnik izpolni pogoje, ki so določeni v soglasju za priključek ter ima higiensko urejen sistem odvajanja odplak in mora predložiti izvedbeni načrt pred izdajo uporabnega dovoljenja, oziroma najkasneje v 60 dneh po končanih delih.
21. člen
Soglasje za priključek na vodovodno omrežje je lahko tudi začasno. Začasni odjemalec je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki potrebuje vodo le začasno.
Vsak nov vodovodni priključek ima značaj začasnega priključka dokler niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena.
Ob izdaji začasnega soglasja se določi čas veljavnosti priključka, upravljalec pa lahko določi za priključitev še dodatne pogoje. Začasni priključek se lahko uporablja za dobo dveh let oziroma mora uporabnik priključka zaprositi upravljalca za podaljšanje tega roka.
Javni hidranti
22. člen
Hidranti na javnem omrežju so namenjeni varstvu pred požari in morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih in o spremembah na njih upravljalec sproti posreduje občinski gasilski zvezi.
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljalca o uporabi ter trajanju odvzema vode. Upravljalec po prejemu obvestila pregleda stanje hidranta. Uporabnik odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
Hidranti se smejo uporabljati v primeru suše le s soglasjem upravljalca.
Za uporabo vode iz hidrantov mora imeti uporabnik svoj tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki je registriran pri upravljalcu.
23. člen
Hidrante, ki so vgrajeni v notranji napeljavi in pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri, plombira upravljalec. Ti hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času, uporabnik sme plombo odstraniti v primeru požara ali druge višje sile. O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljalca. Poraba vode do 100 m3 se za namene iz tega člena ne zaračunava.
Vodomeri
24. člen
Vsak vodovodni priključek mora biti opremljen z vodomerom, ki ga namesti in vzdržuje upravljalec.
Tip, velikost ter mesto namestitve vodomera določi upravljalec s soglasjem uporabnika.
25. člen
Uporabnik mora vzdrževati prostor za vodomer, tako da je dostopen upravljalcu zaradi kontrole pitne vode in za odčitavanje porabe.
26. člen
Uporabnik lahko od upravljalca zahteva preizkus točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah točnosti, nosi stroške preizkusa uporabnik, sicer nosi stroške preizkusa, popravila ter namestitve upravljalec. Če je do napake prišlo po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila oziroma zamenjave uporabnik.
27. člen
Stroški kontrole, popravil, vodenja registra ter zamenjave vodomera bremenijo uporabnika in so vključeni v ceno vode.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV
28. člen
Za vsak gradbeni poseg na območju objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca.
29. člen
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri v m3 po stanju, odčitanem na vodomeru vodovodnega priključka.
Stanje na vodomeru odčitava pooblaščeni delavec upravljalca, ki se mora ob vstopu v objekt izkazati s pisnim pooblastilom.
30. člen
V primeru, da upravljalec vodovoda oziroma uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
Pavšalna poraba vode v naslednjih primerih:
– če priključek ni opremljen z vodomerom, se upošteva poraba vode v višini 4,5 m3 na osebo na mesec,
– za vzdrževanje in čiščenje javnih površin. V tem primeru skleneta upravljalec in izvajalec vzdrževanja in čiščenja javnih površin predhodni dogovor o stroških. V primeru spora odloči o obračunani količni porabljene vode župan.
31. člen
Uporabniki plačujejo tekočo porabo vode na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v 15 dneh od izstavitve. V nasprotnem primeru mora upravljalec uporabnika z opominov pozvati k plačilu. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, lahko upravljalec brez posebnega opozorila prekine dobavo vode.
32. člen
Če je v objektu več uporabnikov, se račun za porabljeno vodo izstavi upravniku objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi hišnemu svetu ali drugemu ustreznemu skupnemu organu lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne uporabnike.
Na zahtevo posameznih uporabnikov se lahko v primeru iz prejšnjega odstavka vgradi odštevalne števce. Odštevalne števce vgradi upravljalec na stroške uporabnika.
33. člen
V primeru nezadostnih količin pitne vode v omrežju, lahko izda upravljalec odredbo o varčevanju s pitno vodo, v kateri določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za uporabo vode. Soglasje k odredbi izda župan.
Uporabnik je dolžan upoštevati določila odredbe.
34. člen
Upravljalec vodovoda lahko uporabnikom prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če interna inštalacija uporabnika ni brezhibna in je zaradi te inštalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če je bil priključek na omrežje izveden brez soglasja upravljalca ali če uporabnik brez soglasja upravljalca spremeni način izvedbe priključka,
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljalca odčitavanje in pregled vodomera in notranje inštalacije,
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu z določili 29. oziroma 30. člena tega odloka,
– če notranje inštalacije in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom,
– če uporabnik krši odredbo o varčevanju z vodo,
– če uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah upravljalcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu.
35. člen
Upravljalec lahko prekine dobavo vode zaradi vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju ali zaradi višje sile.
V primeru iz prejšnjega odstavka je upravljalec dolžan obvestiti uporabnike o prekinitvi dobave v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način.
V izrednih razmerah in na podlagi strokovnega mnenja zavoda za zdravstveno varstvo je upravljalec dolžan obveščati uporabnike o obveznosti prekuhavanja vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu.
36. člen
Del omrežja, ki dlje časa ni v uporabi, se odklopi od ostalega omrežja. Pred ponovno vključitvijo mora upravljalec ta del omrežja dezinficirati in izprati. V primeru, da omrežje ni bilo v uporabi po krivdi uporabnika, nosi stroške ponovne vključitve v omrežje uporabnik.
37. člen
Upravljalec ima pri oskrbi s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
– v okviru svojih pristojnosti skrbeti za zadostne količine zdrave vode,
– zagotavljati higiensko neoporečnost pitne vode in o rezultatih kontrole obveščati pristojno občinsko službo,
– kontrolirati delovanje vodovodnih naprav in objektov,
– vzdrževati in obnavljati vodovodne naprave in objekte,
– vzdrževati okolico vodovodnih objektov,
– obveščati pristojne organe o nizkem vodostaju,
– izdajati soglasja za priključitev na vodovod,
– vgrajevati hidrante na dostopnih mestih, jih primerno označevati in redno vzdrževati,
– skrbeti za redni obračun porabe pitne vode,
– obveščati uporabnike o redukcijah vode.
38. člen
Uporabnik ima pri izvajanju oskrbe s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
– redno vzdrževati naprave v njegovi lasti,
– omogočiti dostop do vodovodnih objektov in naprav,
– za posege na vodovodnih objektih in napravah ter za priključitev na omrežje pridobiti soglasje upravljalca,
– javljati upravljalcu morebitne poškodbe na lastnem in tudi na javnem omrežju.
39. člen
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti izkoriščajo iste vodne vire kot javni vodovod, morajo meriti izkoriščanje vode z vodomeri.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik:
– ki v skladu s 14. členom tega odloka ne uporablja objektov in naprav javnih sistemov oskrbe s pitno vodo,
– če kot upravljalec ne vodi katastra vodovodnega omrežja (15. člen),
– če ne dopusti upravljalcu prostega dostopa pri izvajanju del iz 16. člena tega odloka,
– če kljub izpolnjenim pogojem ne izda soglasja za vodovodni priključek (17. člen),
– če izda soglasje za vodovodni priključek v nasprotju z določilom 19. člena,
– če v skladu z določbo 20. in 21. člena tega odloka ne izvede priključka,
– če uporablja hidrante na javnem omrežju v nasprotju z določili 22. in 23. člena tega odloka,
– če z nepravilno uporabo povzroči škodo na hidrantih ( 22. in 23. člen),
– če samovoljno in nepooblaščeno uporablja vodo iz hidrantov,
– če svojega vodovodnega priključka nima opremljenega z vodomerom,
– če ne vzdržuje prostora za vodomer in če ne dopusti upravljalcu dostopa do vodomera (25. člen),
– če izvaja gradbena dela v nasprotju z določilom 28. člena,
– če ne plačuje tekoče porabe vode,
– če krši odredbo o varčevanju s pitno vodo (33. člen),
– če prekine dobavo pitne vode v nasprotju z določili 34. in 35. člena tega odloka,
– če pred ponovno priključitvijo ne dezinficira in izpere omrežja, ki je bilo odklopljeno,
– če krši obveznosti iz 37. člena tega odloka,
– če krši obveznosti 38. in 40. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
41. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje posameznik, če stpri prekršek iz prve, tretje, šeste, sedme, osme, devete, desete, enajste, dvanajste in petnajste alinee prejšnjega člena.
VII. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
42. člen
Za natančnejše določbe o izvajanju oskrbe s pitno vodo sprejmejo upravljalci vodovodnih sistemov pravilnike. Pravilniki začnejo veljati, ko nanje da soglasje občinski svet.
43. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo komunalni redarji in pristojne inšpekcijske službe.
44. člen
Pristojna občinska služba pripravi seznam sistemov za oskrbo s pitno vodo v šestih mesecih po sprejemu tega odloka.
45. člen
Z dosedanjimi izvajalci javne službe se sklenejo ustrezne pogodbe v osmih mesecih od začetka veljavnosti tega odloka. Upravljalci uskladijo doslej veljavne pravilnike z določbami tega odloka v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka.
46. člen
Določilo prvega odstavka 15. člena se do vzpostavitve katastra komunalnih naprav uporablja le za objekte in naprave, zgrajene po uveljavitvi tega odloka. Za objekte in naprave, zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka, mora upravljalec voditi inventar. Vzpostacvitev katastra komunalnih naprav mora biti izvedena v dobi 5 let.
47. člen
Občinski svet sprejme v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka sklep, s katerim določi nepremičnine, ki so namenjene oskrbi s pitno vodo, ki imajo značaj javnega dobra.
48. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Idrija, dne 29. februarja 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Idrija
Franci Jereb, dr. med. l. r.
