Na podlagi 51. in 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) ter 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95 in 6/96) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na seji dne 30. 5. 1996 sprejel

S tem odlokom se določijo vrsta, namen, največja velikost in način gradnje za pomožne objekte, naprave in druge posege v prostor za potrebe občanov in njihovih družin, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del.

Za pomožne objekte, naprave in druge posege v prostor v smislu prejšnjega člena se štejejo:

1. Drvarnice, garaže za en osebni avto, shrambe za vrtno orodje in drugi pritlični objekti, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjskih in gospodarskih objektov največ do površine 20 m2 bruto; objekt je lahko lesen ali zidan, pritličen (višina objekta do kapne lege največ 3 m) ter situiran v sklopu stanovanjskih in gospodarskih objektov.
2. Kurniki, zajčniki in drugi manjši objekti z žičnimi ograjami za rejo malih živali ter lope za pse, če ne presegajo bruto površine 10 m2 in ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov na območju, kjer reja ni prepovedana s posebnimi predpisi in odloki.
3. Tople grede in zaprti cvetličnjaki do 30 m2 bruto površine, če so v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov.
4. Vrtne in dvoriščne medposestne, lesene in žične ograje do višine največ 1 m, z odmikom 1m od posestne meje s sosednjim zemljiščem, če so upoštevani odmiki upravljalcev cest in drugih infrastrukturnih objektov, kolikor se vrtne in dvoriščne ograje grade v njihovi neposredni bližini.
Ograje ne smejo biti polno zidane ali grajene iz odpadnih materialov. Odmik od posestne meje je lahko manjši, če investitor predhodno pridobi pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
5. Oporni in podporni zidovi do višine 1 m z odmikom 3 m od javnih prometnih površin in z odmikom 1 m od posestne meje s sosednjim zemljiščem, s tem, da je temeljna peta zidu v minimalnem odmiku 0,5 m od posestne meje s sosednjim zemljiščem in da ne povzročajo izliv meteornih voda na sosednje zemljišče. Upoštevati se morajo tudi odmiki in pogoji, podani v soglasjih upravljalcev javnih površin in površin namenjenih za vodnogospodarske ureditve. Odmiki so lahko tudi manjši ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč, upravljavcev komunalnih ter ostalih naprav, upravljavcev cest in javnih površin.
6. Pergole, vrtne ute in nadstreški nad dostopom oziroma dovozom do objektov, nad balkoni in terasami pri individualnih stanovanjskih hišah.
Pergole, vrtne ute in nadstreški nad dovozom do objektov se lahko izvedejo največ do bruto površine 20 m2.
7. Nadstreški za nadkritje parkirišč osebnih avtomobilov, avtomobilskih prikolic, motorjev in koles z motorjem pri individualnih stanovanjskih hišah s površino pokritega prostora največ do 20 m2 bruto s tem, da ne segajo na javne površine in so locirani izven varovalnega pasu javne ceste oziroma s soglasjem upravljalca cest, kolikor bi se nadstrešek nahajal v varovalnem pasu javne ceste.
8. Dimniki, sončni kolektorji, vetrolovi, zunanje stopnice pri individualnih stanovanjskih hišah, strešne okenske odprtine in frčade, če to ni v nasprotju z veljavnim prostorsko izvedbenim aktom.
9. Mali plinski rezervoarji za utekočinjen naftni plin do velikosti 5 m3 ter izvedba priključka na kotlarno za potrebe gospodinjstva pri individualnih stanovanjskih hišah in pri stanovanjskih blokih, z odmikom 3 m od posestne meje in sosednjega objekta s tem, da stranka predloži:
– izkazilo o lastništvu zemljišča na katerem naj bi stal objekt,
– kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom,
– tehnične podatke rezervoarja z načrtom postavitve rezervoarja in priključka, ki ga izdela projektantska organizacija ali distributer plina, ki po zakonu o gospodarskih javnih družbah izpolnjuje pogoje za projektiranje tovrstnih naprav,
– posnetek obstoječega stanja na terenu z obstoječimi objekti, komunalnimi in ostalimi vodi, dostopi, cestami ter vrisom lokacije rezervoarja z opredeljenimi odmiki od objektov, naprav in mej s sosednjimi zemljišči, ob upoštevanju pogojev, navedenih v pridobljenih soglasjih in ob upoštevanju pravilnika o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91),
– soglasja upravljavcev tangiranih komunalnih vodov in ostalih naprav ter soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, kolikor se postavitev rezervoarja predlaga bližje kot 3 m k sosednjemu zemljišču.
10. Mali plinski kontejnerji za prodajo gospodinjskega plina do velikosti 2 x 50 jeklenk (z odmikom 5 m od posestne meje in sosednjega objekta) – v skladu z določili pravilnika o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91).
11. Greznice in kapnice locirane neposredno ob obstoječih objektih, s tem, da so greznice v neprepustni izvedbi brez izpusta v teren.
12. Tlakovanje in ureditev funkcionalnih zemljišč pred stanovanjskimi in drugimi objekti.
13. Zasteklitev balkonov, s tem, da se pri stanovanjskih blokih za posege v enem objektu zahteva enotno oblikovanje, ki ga določi pristojna urbanistična služba Mestne občine Novo mesto.
14. Obeležja in manjši sakralni objekti (kapelice) do tlorisne velikosti 5 m2 bruto površine.
15. Tipski bazeni tlorisne velikosti do 30 m2 bruto površine.
Upravni organ, pristojen za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del mora v odločbi o dovolitvi priglašenih del za postavitev objektov iz prve, druge, tretje, šeste, sedme in osme alinee točke A posebej določiti tudi arhitekturno-urbanistične pogoje. Kolikor gre za postavitev in lociranje oblikovno bolj zahtevnih objektov, mora upravni organ pred izdajo odločbe pridobiti mnenje urbanistične službe Mestne občine Novo mesto k idejni rešitvi, ki jo predloži stranka.

1. Leseni in zidani goveji in svinjski hlevi, leseni skednji, kašče, lope za shrambo sena, krme, stelje poljščin in orodja ter strojev, če površina objekta ne presega 50 m2 bruto, če so pritlični in situirani v sklopu drugih objektov kmetije, razen v naseljih, v katerih z veljavnimi prostorsko izvedbenimi akti gradnja tovrstnih objektov ni dovoljena.
Postavitev navedenih objektov je dovoljena na zemljiščih, ki so v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih od 1991 do 1995 opredeljena kot stavbna zemljišča. Izjemoma se dovoljuje gradnja navedenih objektov tudi na kmetijskih zemljiščih vendar ob predhodnem soglasju oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Upravni enoti Novo mesto in v skladu s prvim odstavkom 30. točke sprememb in dopolnitev družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (SDL št. 15/90).
2. Silosi za krmo živine, če so situirani v sklopu gospodarskega objekta in da niso locirani v neposredni bližini sosednjih stanovanjskih objektov ter ne presegajo višine sosednjih objektov – do bruto tlorisne površine 30 m2 oziroma 90 m3 prostornine.
3. Rastlinjaki do bruto tlorisne površine 50 m2 in vse vrste plastenjakov.
4. Kozolci z lesenimi ali armirano betonskimi stebri enovrstne in dvovrstne izvedbe.
5. Leseni čebelnjaki, če so locirani izven naselij in znotraj pašnega katastra do velikosti 20 panjev in do bruto tlorisne površine 16 m2.
6. Gnojnične jame in gnojišča v nepropustni izvedbi, velikosti do 50 m3, če niso locirani v neposredni bližini sosednjih stanovanjskih objektov.
7. Kali, ki so situirane v sklopu funkcionalnega zemljišča kmetije do tlorisne površine 20 m2.
Če se s postavitvijo objektov, ki služijo kmetijski dejavnosti iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste in sedme alinee točke B tega člena posega na kmetijska zemljišča, je potrebno pridobiti predhodno soglasje ali potrdilo o statusu kmeta organa pristojnega za kmetijstvo (Oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Upravne enote Novo mesto).
Upravni organ, pristojen za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del mora v odločbi o dovolitvi priglašenih del za postavitev objektov iz prve, druge, tretje, četrte in pete alinee točke B posebej določiti tudi arhitekturno-urbanistične pogoje. Kolikor gre za postavitev in lociranje oblikovno bolj zahtevnih objektov, mora upravni organ pred izdajo odločbe pridobiti mnenje urbanistične službe Mestne občine Novo mesto k idejni rešitvi, ki jo predloži stranka.

Objekti oziroma posegi v prostor iz prejšnjega člena morajo biti v skladu z namensko rabo zemljišč v prostorskih sestavinah planskih aktov občine ter v skladu z zahtevami v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, požarno-varstvenimi, vodnogospodarskimi, obrambno-zaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine.
Objekti oziroma posegi v prostor iz prejšnjega člena ne smejo biti v nasprotju z rešitvami v prostorskih izvedbenih aktih in z njimi ne smejo biti prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb.
Na območjih, kjer veljajo prostorsko izvedbeni akti (PIN, PUP) se za postavitev objektov iz prejšnjega člena uporabljajo določbe iz PIA, kolikor je v njih obravnavana postavitev pomožnih objektov in drugih posegov za potrebe občanov in njihovih družin.
Gradnja pomožnih objektov in naprav ter posegov v prostor iz 2. člena tega odloka je možna, če le-ti:
– ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav,
– ne potrebujejo novih trajnih komunalnih in drugih priključkov na javne komunalne objekte ali naprave,
– zaradi enostavne konstrukcije in velikosti ne potrebujejo statičnega in drugega gradbeno-tehničnega preverjanja.
K posamezni individualni stanovanjski stavbi je možno postaviti le en pomožni objekt za isti namen iz prve, druge, tretje, šeste, sedme, devete, desete, štirinajste in petnajste alinee točke A 2. člena tega odloka. V primeru potrebe po gradnji pomožnih objektov za več namenov, je možno po priglasitvi dovoliti postavitev le enega skupnega objekta s tlorisno površino največ do 30 m2 bruto.
Z odločbo o dovolitvi priglašenih del za postavitev objektov, ki služijo kmetijski dejavnosti, je možno dovoliti gradnjo le enega objekta za isti namen iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste in sedme alinee točke B tega odloka.
Pristojni upravni organ, ki obravnava vlogo, glede na vrsto objekta in posega, v postopku določi, katera mnenja in soglasja pristojnih služb je potrebno pridobiti pred izdajo odločbe.

Pomožni objekti in naprave ter posegi v prostor in iz 2. člena tega odloka, se smejo graditi pod naslednjimi pogoji:
– da niso locirani med prometno površino in obstoječo gradbeno linijo, razen če so oddaljeni najmanj 3 m od prometne površine oziroma je pridobljeno soglasje pristojnega organa za promet za manjši odmik ter da niso locirani v preglednostnem trikotniku križišča,
– da niso locirani na komunalnih, energetskih in drugih infrastrukturnih vodih,
– da so oddaljeni najmanj 2 m od posestne meje s sosednjimi zemljišči, izjemoma je lahko odmik manjši, če je pridobljeno pismeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča;
Predpisani odmik ne velja za objekte iz četrte, pete, devete in desete alinee točke A 2. člena tega odloka. Zanje je predpisan poseben odmik. Za lesene in zidane objekte iz 2. člena tega odloka je glede odmika od sosednjih objektov potrebno upoštevati predpise o varstvu pred požarom;
– če so objekti pritlični in oblikovno prilagojeni obstoječim objektom.
Določila tega člena se smiselno uporabljajo glede na vrsto objekta oziroma posega, ki je predmet postopka.

Investitor, ki namerava zgraditi objekte ali kako drugače poseči v prostor po določilih iz 2. člena tega odloka mora le-to priglasiti pri pristojnemu upravnemu organu na podlagi 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93).

Vloga za priglasitev del mora vsebovati:
– opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, ki naj vsebuje tehnični opis, dimenzije objekta, naklon strešin, uporabljeni material ter konstrukcijske rešitve in stanje komunalnih naprav na zemljišču na katerem naj bi stal objekt,
– kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom,
– skico objekta z dimenzijami, vrisanimi odprtinami ter položajem glede na sosednje objekte,
– dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal.

Pristojni upravni organ mora izdati odločbo o priglasitvi del najkasneje v 30 dneh po vložitvi pravilno sestavljene in popolne vloge iz prejšnjega člena tega odloka. Če odločbe v tem roku ne izda, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen.
Odločba o dovolitvi priglašenih del izgubi svojo veljavnost, če investitor ne prične s priglašenimi deli v enem letu po prejemu pravnomočne odločbe.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Urbanistična inšpekcija pri Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, enota Novo mesto.

Z začetkom veljavnosti tega odloka preneha za območje Mestne občine Novo mesto veljati odlok o določitvi objektov oziroma posegov v prostor in o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/91).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Novo mesto, 30. maja 1996.