Na podlagi 92. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) minister za šolstvo in šport izdaja

S to odredbo se določijo minimalni izobrazbeni pogoji za predavatelje višjih šol in druge strokovne delavce po posameznih izobraževalnih programih.
I. Program ELEKTRONIKA (VIŠ)

Na podlagi posebnega dela izobraževalnega programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe ELEKTRONIKA (VIŠ), ki ga je določil Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje 28. 3. 1996, se določijo izobrazbeni pogoji za predavatelje višjih šol, in druge strokovne delavce za posamezne predmete, in sicer:
1. strokovna terminologija v tujem jeziku
Predavatelj višje šole za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku – angleškem, nemškem, francoskem ali italijanskem – je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni visokošolski študij iz ustreznega tujega jezika in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor angleščine (in),
– diplomirani anglist (in) ali
– diplomirani anglist/prevajalec (in),
ali
– profesor nemščine (in),
– diplomirani nemcist (in) ali
– diplomirani nemcist/prevajalec (in),
ali
– profesor francoščine in ... ali
– diplomirani francist in,
ali
– profesor italijanščine in ... ali
– diplomirani italianist in ... .
2. poslovno sporazumevanje in vodenje
Predavatelj višje šole za predmet poslovno sporazumevanje in vodenje je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz komunikologije, ekonomije ali organizacije dela in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani komunikolog,
– diplomirani ekonomist ali
– diplomirani organizator dela.
Predavatelj višje šole za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je končal visokošolski študij iz managementa.
3. ekonomika in management podjetij
Predavatelj višje šole za predmet ekonomika in management podjetij je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz ekonomije, organizacije dela, elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani ekonomist,
– diplomirani organizator dela,
– diplomirani inženir elektrotehnike ali
– diplomirani inženir gospodarskega inženirstva.
4. varstvo pri delu
Predavatelj višje šole za predmet varstvo pri delu je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz varstva pri delu.
Predavatelj višje šole za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir elektrotehnike.
5. tehniška regulativa in projektiranje
Predavatelj višje šole za predmet tehniška regulativa in projektiranje je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir elektrotehnike.
6. računalništvo in informatika
7. računalniško vodeni procesi
Predavatelj višje šole za predmeta računalništvo in informatika ter računalniško vodeni procesi je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz računalništva in informatike, matematike ali elektrotehnike in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir računalništva in informatike,
– profesor matematike ali diplomirani inženir matematike ali
– diplomirani inženir elektrotehnike.
Inštruktor pri vajah iz predmetov računalništvo in informatika ter računalniško vodeni procesi je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz računalništva in informatike, matematike ali elektrotehnike in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir računalništva in informatike,
– profesor matematike ali diplomirani inženir matematike ali
– diplomirani inženir elektrotehnike.
Inštruktor je lahko tudi, kdor je po prejšnjih predpisih končal višješolski študij iz elektrotehnike ali računalništva in informatike in si je pridobil strokovni naslov:
– inženir računalništva in informatike ali
– inženir elektrotehnike.
8. materiali v elektrotehniki
Predavatelj višje šole za predmet materiali v elektrotehniki je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike ali kemije in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir elektrotehnike,
– profesor kemije,
– diplomirani inženir kemije ali
– diplomirani inženir kemijske tehnologije.
Inštruktor pri vajah iz predmeta materiali v elektrotehniki je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike ali kemije in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov
– diplomirani inženir elektrotehnike,
– profesor kemije,
– diplomirani inženir kemije ali
– diplomirani inženir kemijske tehnologije.
Inštruktor je lahko tudi, kdor je po prejšnjih predpisih končal višješolski študij iz elektrotehnike ali kemije in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– inženir elektrotehnike,
– učitelj kemije in ...,
– inženir kemije ali
– inženir kemijske tehnologije.
9. električne meritve
10. krmilni in regulacijski sistemi
11. elektronska vezja in naprave
12. prenosna elektronika
13. industrijska elektrotehnika
Predavatelj višje šole za predmete električne meritve, krmilni in regulacijski sistemi, elektronska vezja in naprave, prenosna elektronika in industrijska elektrotehnika je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir elektrotehnike.
Inštruktor pri vajah iz predmetov iz prejšnjega odstavka je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir elektrotehnike. Inštruktor je lahko tudi, kdor je po prejšnjih predpisih končal višješolski študij iz elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov inženir elektrotehnike.
14. praktično izobraževanje
Predavatelj višje šole – organizator praktičnega izobraževanja – je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike in si pridobil strokovni naslov diplomirani inženir elektrotehnike.
II. Program ELEKTROENERGETIKA (VIŠ)

Na podlagi posebnega dela izobraževalnega programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe ELEKTROENERGETIKA (VIŠ), ki ga je določil Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje 28. 3. 1996, se določijo izobrazbeni pogoji za predavatelje višjih šol in druge strokovne delavce za posamezne predmete, in sicer:
1. strokovna terminologija v tujem jeziku
Predavatelj višje šole za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku – angleškem, nemškem, francoskem ali italijanskem – je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni visokošolski študij iz ustreznega tujega jezika in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor angleščine (in),
– diplomirani anglist (in) ali
– diplomirani anglist / prevajalec (in),
ali
– profesor nemščine (in),
– diplomirani nemcist (in) ali
– diplomirani nemcist / prevajalec (in),
ali
– profesor francoščine in ... ali
– diplomirani francist in,
ali
– profesor italijanščine in ... ali
– diplomirani italianist in ... .
2. poslovno sporazumevanje in vodenje
Predavatelj višje šole za predmet poslovno sporazumevanje in vodenje je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz komunikologije, ekonomije ali organizacije dela in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani komunikolog,
– diplomirani ekonomist ali
– diplomirani organizator dela.
Predavatelj višje šole za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je končal visokošolski študij iz managementa.
3. ekonomika in management podjetij
Predavatelj višje šole za predmet ekonomika in management podjetij je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz ekonomije, organizacije dela, elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani ekonomist,
– diplomirani organizator dela,
– diplomirani inženir elektrotehnike ali
– diplomirani inženir gospodarskega inženirstva.
4. varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Predavatelj višje šole za predmet varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz varstva pri delu.
Predavatelj višje šole za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je končal visokošolski študij elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir elektrotehnike.
5. tehniška regulativa in projektiranje
6. električne meritve
7. krmilja in regulacije
8. električni elementi EES
9. elementi EES
10. zaščita EES
11. vodenje obratovanja EES
12. elektromotorni pogoni
13. električne instalacije.
Predavatelj višje šole za predmete električne meritve, krmilja in regulacije, tehniška regulativa in projektiranje, električni elementi EES, elementi EES, zaščita EES, vodenje obratovanja EES, elektromotorni pogoni in električne instalacije je lahko, kdor je končal visokošolski študij elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir elektrotehnike.
Inštruktor pri vajah iz predmetov iz prejšnjega odstavka je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir elektrotehnike. Inštruktor je lahko tudi, kdor je po prejšnjih predpisih končal višješolski študij iz elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov inženir elektrotehnike.
14. računalništvo in informatika
Predavatelj višje šole za predmet računalništvo in informatika je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz računalništva in informatike, matematike ali elektrotehnike in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir računalništva in informatike,
– profesor matematike ali diplomirani inženir matematike ali
– diplomirani inženir elektrotehnike.
Inštruktor pri vajah iz predmeta računalništvo in informatika je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz računalništva in informatike, matematike ali elektrotehnike in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir računalništva in informatike,
– profesor matematike ali diplomirani inženir matematike ali
– diplomirani inženir elektrotehnike.
Inštruktor je lahko tudi, kdor je po prejšnjih predpisih končal višješolski študij iz računalništva in informatike ali elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov:
– inženir računalništva in informatike ali
– inženir elektrotehnike.
15. uporabna mehanika, hidrodinamika in termodi- namika
Predavatelj višje šole za predmet uporabna mehanika, hidrodinamika in termodinamika je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike ali strojništva in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir elektrotehnike,
– diplomirani inženir strojništva
Inštruktor pri vajah iz predmeta iz prejšnjega odstavka je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike ali strojništva in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir elektrotehnike ali diplomirani inženir strojništva. Inštruktor je lahko tudi, kdor je po prejšnjih predpisih končal višješolski študij iz elektrotehnike ali strojništva in si je pridobil strokovni naslov inženir elektrotehnike ali inženir strojništva.
16. praktično izobraževanje
Predavatelj višje šole – organizator praktičnega izobraževanja – je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike in si pridobil strokovni naslov diplomirani inženir elektrotehnike.
III. Program STROJNIŠTVO (VIŠ)

Na podlagi posebnega dela izobraževalnega programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe STROJNIŠTVO (VIŠ), ki ga je določil Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje 28. 3. 1996, se določijo izobrazbeni pogoji za predavatelje višjih šol in druge strokovne delavce za posamezne predmete, in sicer:
1. strokovna terminologija v tujem jeziku
Predavatelj višje šole za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku – angleškem, nemškem, francoskem ali italijanskem – je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni visokošolski študij iz ustreznega tujega jezika in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor angleščine (in),
– diplomirani anglist (in) ali
– diplomirani anglist / prevajalec (in),
ali
– profesor nemščine (in),
– diplomirani nemcist (in) ali
– diplomirani nemcist / prevajalec (in),
ali
– profesor francoščine in ... ali
– diplomirani francist in,
ali
– profesor italijanščine in ... ali
– diplomirani italianist in ... .
2. poslovno sporazumevanje in vodenje
Predavatelj višje šole za predmet poslovno sporazumevanje in vodenje je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz komunikologije, ekonomije ali organizacije dela in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani komunikolog,
– diplomirani ekonomist ali
– diplomirani organizator dela.
Predavatelj višje šole za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je končal visokošolski študij iz managementa.
3. ekonomika in management podjetija
Predavatelj višje šole za predmet ekonomika in management podjetja je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz ekonomije, organizacije dela, strojništva ali gospodarskega inženirstva in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani ekonomist,
– diplomirani organizator dela,
– diplomirani inženir strojništva ali
– diplomirani inženir gospodarskega inženirstva.
4. računalništvo in informatika
Predavatelj višje šole za predmet računalništvo in informatika je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz računalništva in informatike, matematike, elektrotehnike ali strojništva in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir računalništva in informatike,
– profesor matematike ali diplomirani inženir mate- matike,
– diplomirani inženir elektrotehnike in
– diplomirani inženir strojništva.
Inštruktor pri vajah iz predmeta računalništvo in informatika je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz računalništva in informatike, matematike, elektrotehnike ali strojništva in si je pridobil katerega izmad strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir računalništva in informatike,
– profesor matematike ali diplomirani inženir mate- matike,
– diplomirani inženir elektrotehnike in
– diplomirani inženir strojništva.
Inštruktor je lahko tudi, kdor je po prejšnjih predpisih končal višješolski študij iz elektrotehnike, računalništva in informatike ali strojništva in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– inženir računalništva in informatike,
– inženir elektrotehnike ali
– inženir strojništva.
5. varstvo pri delu in varstvo okolja
Predavatelj višje šole za predmet varstvo pri delu je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz varstva pri delu.
Predavatelj višje šole za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je končal visokošolski študij strojništva in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir strojništva.
6. tehniški predpisi in projektiranje
Predavatelj višje šole za predmet tehniški predpisi in projektiranje je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz strojništva in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir strojništva.
7. mehanika
8. kakovost in zanesljivost proizvodnje
9. tehnologija
10. avtomatizacija in robotika
11. snovanje, konstruiranje in avtomatizacija orodij
12. izdelava, preizkušnje in vzdrževanje orodij
Predavatelj višje šole za predmete mehanika, kakovost in zanesljivost proizvodnje, tehnologija, avtomatizacija in robotika, snovanje, konstruiranje in avtomatizacija orodij ter izdelava, preizkušnje in vzdrževanje orodij je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz strojništva in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir strojništva.
Inštruktor pri vajah iz predmetov navedenih v prejšnjem odstavku je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz strojništva in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir strojništva.
Inštruktor je lahko tudi, kdor je po prejšnjih predpisih končal višješolski študij strojništva in si je pridobil strokovni naslov inženir strojništva.
13. energetika
Predavatelj višje šole za predmet energetika je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz strojništva in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir strojništva.
14. gradiva
Predavatelj višje šole za predmet gradiva je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz strojništva ali metalurgije in materialov in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir strojništva,
– diplomirani inženir metalurgije ali
– diplomirani inženir za materiale.
15. elektrotehnika
Predavatelj višje šole za predmet elektrotehnika je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir elektroteh- nike.
Inštruktor pri vajah iz predmeta, navedenega v prejšnjem odstavku, je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir elektrotehnike. Inštruktor je lahko tudi, kdor je po prejšnjih predpisih končal višješolski študij elektrotehnike in si je pridobil strokovni naslov inženir elektroteh- nike.
16. marketing v strojništvu
Predavatelj višje šole za predmet marketing v strojništvu je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz ekonomije, strojništva ali gospodarskega inženirstva in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani ekonomist,
– diplomirani inženir strojništva ali
– diplomirani inženir gospodarskega inženirstva.
Inštruktor pri vajah iz predmeta, navedenega v prejšnjem odstavku, je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz ekonomije ali strojništva in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani ekonomist ali
– diplomirani inženir strojništva.
Inštruktor je lahko tudi, kdor je po prejšnjih predpisih končal višješolski študij ekonomije ali strojništva in si je pridobil strokovni naslov ekonomist ali inženir strojništva.
17. praktično izobraževanje
Predavatelj višje šole – organizator praktičnega izobraževanja – je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz strojništva in si pridobil strokovni naslov diplomirani inženir strojništva.
IV. Program TURIZEM (VIŠ)

Na podlagi posebnega dela izobraževalnega programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe TURIZEM (VIŠ), ki ga je določil Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje 28. 3. 1996, se določijo izobrazbeni pogoji za predavatelje višjih šol in druge strokovne delavce za posamezne predmete, in sicer:
1. strokovna terminologija v tujem jeziku I
Predavatelj višje šole za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku I – angleškem, nemškem, francoskem ali italijanskem – je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni visokošolski študij iz ustreznega jezika in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor angleščine (in),
– diplomirani anglist (in) ali
– diplomirani anglist / prevajalec (in),
ali
– profesor nemščine (in),
– diplomirani nemcist (in) ali
– diplomirani nemcist / prevajalec (in).
ali
– profesor francoščine in ... ali
– diplomirani francist in,
ali
– profesor italijanščine in ... ali
– diplomirani italianist in ... .
2. strokovna terminologija v tujem jeziku II
Predavatelj višje šole za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku II (angleškem, nemškem, francoskem ali italijanskem – je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni visokošolski študij iz ustreznega jezika in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor angleščine (in),
– diplomirani anglist (in) ali
– diplomirani anglist / prevajalec (in).
ali
– profesor nemščine (in),
– diplomirani nemcist (in) ali
– diplomirani nemcist / prevajalec (in),
ali
– profesor francoščine in ... ali
– diplomirani francist in,
ali
– profesor italijanščine in ... ali
– diplomirani italianist in ... .
3. strokovna terminologija v tujem jeziku III
Predavatelj višje šole za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku III – angleškem, nemškem, francoskem ali italijanskem – je lahko, kdor je končal visokošolski študij ustreznega jezika in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor angleščine (in),
– diplomirani anglist (in) ali
– diplomirani anglist / prevajalec (in).
ali
– profesor nemščine (in),
– diplomirani nemcist (in) ali
– diplomirani nemcist / prevajalec (in),
ali
– profesor francoščine in ... ali
– diplomirani francist in ... .
ali
– profesor italijanščine in ... ali
– diplomirani italianist in ... .
4. poslovno sporazumevanje in vodenje
Predavatelj višje šole za predmet poslovno sporazumevanje in vodenje je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz komunikologije, ekonomije ali organizacije dela in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani komunikolog,
– diplomirani ekonomist ali
– diplomirani organizator dela.
Predavatelj višje šole za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je končal visokošolski študij hotelirstva in turizma ali managementa.
5. pravni in tehnični predpisi
Predavatelj višje šole za predmet pravni in tehnični predpisi je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz prava in si je pridobil strokovni naslov diplomirani pravnik.
6. ekonomika in management podjetij
7. ekonomika turizma
8. trženje v gostinstvu in turizmu
9. poslovna informatika in statistika
10. poslovanje gostinskih in turističnih podjetij.
Predavatelj višje šole za predmete ekonomika in management podjetij, ekonomika turizma, trženje v gostinstvu in turizmu, poslovna informatika in statistika in poslovanje gostinskih in turističnih podjetij je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz ekonomije in si je pridobil strokovni naslov diplomirani ekonomist.
Predavatelj višje šole za predmete iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je končal visokošolski študij hotelirstva in turizma.
11. naravna in kulturna dediščina
12. turistična geografija.
Predavatelj višje šole za predmeta naravna in kulturna dediščina ter turistična geografija je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz geografije, etnologije in kulturne antropologije ali umetnostne zgodovine in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor geografije (in),
– diplomirani geograf (in),
– diplomirani etnolog in kulturni antropolog (in),
– diplomirani umetnostni zgodovinar (in),
– profesor umetnostne zgodovine in ... .
13. dopolnilne turistične dejavnosti
Predavatelj višje šole za predmet dopolnilne turistične dejavnosti je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz geografije, etnologije in kulturne antropologije, ekonomije ali umetnostne zgodovine in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor geografije (in),
– diplomirani geograf (in),
– diplomirani etnolog in kulturni antropolog (in),
– diplomirani ekonomist,
– diplomirani umetnostni zgodovinar (in),
– profesor umetnostne zgodovine in ... .
Predavatelj višje šole za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je končal visokošolski študij hotelirstva in turizma.
Inštruktor pri vajah iz predmeta dopolnilne turistične dejavnosti ja lahko, kdor je po prejšnjih predpisih končal višje šolski študij hotelirstva in turizma.
14. kuharstvo z gastronomijo
15. strežba
Predavatelj višje šole za predmeta kuharstvo z gastronomijo ter strežba je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz hotelirstva in turizma.
Če predavateljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, je lahko predavatelj višje šole tudi, kdor je končal visokošolski študij iz živilske tehnologije, biologije, gospodinjstva, ekonomije, organizacije dela in kmetijstva in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir živilske tehnologije,
– diplomirani biolog,
– profesor gospodinjstva in ...,
– diplomirani ekonomist
– diplomirani organizator dela ali
– diplomirani inženir kmetijstva.
Inštruktor pri vajah iz predmetov kuharstvo z gastronomijo ter strežba je lahko, kdor je po prejšnjih predpisih končal višješolski študij hotelirstva in turizma.
16. praktično izobraževanje
Predavatelj višje šole – organizator praktičnega izobraževanja – je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz živilske tehnologije, biologije, gospodinjstva, ekonomije, kmetijstva, organizacije dela ali hotelirstva in turizma.
V. Program GOSTINSTVO (VIŠ)

Na podlagi posebnega dela izobraževalnega programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe GOSTINSTVO (VIŠ), ki ga je določil Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje 28. 3. 1996, se določijo izobrazbeni pogoji za predavatelje višjih šol in druge strokovne delavce za posamezne predmete, in sicer:
1. strokovna terminologija v tujem jeziku I.
Predavatelj višje šole za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku I – angleškem, nemškem, francoskem ali italijanskem – je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni visokošolski študij iz ustreznega jezika in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor angleščine (in),
– diplomirani anglist (in) ali
– diplomirani anglist / prevajalec (in),
ali
– profesor nemščine (in),
– diplomirani nemcist (in) ali
– diplomirani nemcist / prevajalec (in),
ali
– profesor francoščine in ... ali
– diplomirani francist in,
ali
– profesor italijanščine in ... ali
– diplomirani italianist in ... .
2. strokovna terminologija v tujem jeziku II
Predavatelj višje šole za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku II – angleškem, nemškem, francoskem ali italijanskem – je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni visokošolski študij iz ustreznega jezika in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor angleščine (in),
– diplomirani anglist (in) ali
– diplomirani anglist / prevajalec (in).
ali
– profesor nemščine (in),
– diplomirani nemcist (in) ali
– diplomirani nemcist / prevajalec (in),
ali
– profesor francoščine in ... ali
– diplomirani francist in,
ali
– profesor italijanščine in ... ali
– diplomirani italianist in ... .
3. strokovna terminologija v tujem jeziku III
Predavatelj višje šole za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku III – angleškem, nemškem, francoskem ali italijanskem – je lahko, kdor je končal visokošolski študij ustreznega jezika in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor angleščine (in),
– diplomirani anglist (in) ali
– diplomirani anglist / prevajalec (in).
ali
– profesor nemščine (in),
– diplomirani nemcist (in) ali
– diplomirani nemcist / prevajalec (in),
ali
– profesor francoščine in ... ali
– diplomirani francist in ... .
ali
– profesor italijanščine in ... ali
– diplomirani italianist in ... .
3. poslovno sporazumevanje in vodenje
Predavatelj višje šole za predmet poslovno sporazumevanje in vodenje je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz komunikologije, ekonomije ali organizacije dela in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani komunikolog,
– diplomirani ekonomist ali
– diplomirani organizator dela.
Predavatelj višje šole za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je končal visokošolski študij hotelirstva in turizma ali managementa.
4. pravni in tehnični predpisi
Predavatelj višje šole za predmet pravni in tehnični predpisi je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz prava in si je pridobil strokovni naslov diplomirani pravnik.
5. ekonomika in management podjetij
6. ekonomika turizma
7. trženje v gostinstvu in turizmu
8. poslovna informatika in statistika
9. poslovanje gostinskih in turističnih podjetij.
Predavatelj višje šole za predmete ekonomika in management podjetij, ekonomika turizma, trženje v gostinstvu in turizmu, poslovna informatika in statistika ter poslovanje gostinskih in turističnih podjetij, je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz ekonomije in si je pridobil strokovni naslov diplomirani ekonomist.
Predavatelj višje šole za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je končal visokošolski študij managementa ali hotelirstva in turizma.
10. naravna in kulturna dediščina
Predavatelj višje šole za predmet naravna in kulturna dediščina je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz geografije, etnologije, kulturne antropologije ali umetnostne zgodovine in si je pridobil katerega izmed strokovnih na- slovov:
– profesor geografije (in),
– diplomirani geograf (in),
– diplomirani etnolog in kulturni antropolog,
– diplomirani umetnostni zgodovinar (in),
– profesor umetnostne zgodovine in ... .
11. gastronomija
12. kakovost hrane in pijač
13. kuharstvo in organizacija dela
14. strežba in organizacija dela.
Predavatelj višje šole za predmete gastronomija, kakovost hrane in pijač, kuharstvo in organizacija dela, strežba in organizacija dela je lahko, kdor je končal visokošolski študij hotelirstva in turizma.
Če predavateljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, je lahko predavatelj višje šole tudi, kdor je končal visokošolski študij iz živilske tehnologije, biologije, gospodinjstva, ekonomije, organizacije dela in kmetijstva in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir živilske tehnologije,
– diplomirani biolog,
– profesor gospodinjstva in ...,
– diplomirani ekonomist
– diplomirani organizator dela ali
– diplomirani inženir kmetijstva.
Inštruktor pri vajah iz predmetov iz prejšnjega odstavka je lahko, kdor je po prejšnjih predpisih končal višješolski študij hotelirstva in turizma.
15. praktično izobraževanje
Predavatelj višje šole – organizator praktičnega izobraževanja – je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz živilske tehnologije, biologije, gospodinjstva, ekonomije, kmetijstva, organizacije dela ali hotelirstva in turizma.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.