Na podlagi 48. člena zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 18/91 in 74/95) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se določajo naloge državnih organov v postopku za uveljavljanje ugovora vesti vojaških, dolžnosti ter izvajanje nadomestne civilne službe, služenje vojaškega roka brez orožja, izvajanje civilne službe na željo državljana, ki je ocenjen kot nesposoben za vojaško službo, ter obveznega usposabljanja za zaščito in reševanje tistih, ki jim je ugovor vesti vojaški dolžnosti priznan po odsluženem vojaškem roku.

Prošnjo nabornika, ki uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti, mora uprava za obrambo Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve), ki nabornika vodi v vojaški evidenci, posredovati komisiji, ki odloča o ugovoru vesti vojaški dolžnosti (v nadaljnjem besedilu: komisija), najpozneje v 15 dneh od dneva vložitve prošnje.
Za pravočasno vloženo prošnjo nabornika za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti se šteje tudi prošnja, ki je vložena kadarkoli med trajanjem naborne dolžnosti, vendar najkasneje v 15 dneh po vročitvi poziva na služenje vojaškega roka. Prošnjo za priznanje ugovora vesti nabornika pošlje upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, komisiji v roku iz prejšnjega odstavka.
Če je bil naborniku že vročen poziv za služenje vojaškega roka in je nabornik vložil prošnjo za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti, upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, naborniku odvzame poziv in ga na služenje vojaškega roka napoti, če naborniku ni priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti.

Ob nastopu služenja vojaškega roka oziroma vojaške službe so pristojni poveljniki dolžni seznaniti vojaške obveznike, da vložitev prošnje za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti med vojaško službo ne vpliva na izvrševanje vojaških dolžnosti ter da so v času obravnave prošnje, dokler opravljajo vojaško službo, vojaške osebe in so podrejeni vojaški disciplini.
Prošnjo za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti, ki jo po službeni poti vloži vojaški obveznik, pošlje pristojni poveljnik upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki vojaškega obveznika vodi v vojaški evidenci, najpozneje v 3 dneh od dneva vložitve. Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, je dolžan prošnjo poslati komisiji v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Vojaškega obveznika iz rezervne sestave je upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, dolžan ob vložitvi prošnje za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti poučiti, da bo moral opraviti z zakonom določeno 30-dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje, če mu bo ugovor vesti vojaški dolžnosti priznan. O tem vojaški obveznik podpiše izjavo.
Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, je dolžan prošnjo iz prejšnjega odstavka poslati komisiji v roku iz prvega odstavka 2. člena te uredbe.

Državljan, ki želi opraviti nadomestno civilno službo na lastno željo in ki je ocenjen kot nesposoben za vojaško službo, prošnjo vloži pri upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki prošnjo odstopi komisiji v roku iz prvega odstavka 2. člena te uredbe.

Rok šestih oziroma treh mesecev za obravnavo prošnje za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti iz 2., 3., 4. in 5. člena začne teči z dnem, ko je bila prošnja vložena.
Upravne zadeve v zvezi s časom pošiljanja državljanov na opravljanje nadomestne civilne službe, služenje vojaškega roka brez orožja ter obvezno usposabljanje za zaščito in reševanje, odlaganjem, prekinitvijo in izvršitvijo nadomestne civilne službe, služenja vojaškega roka brez orožja in obveznega usposabljanja za zaščito in reševanje opravljajo upravni organi, pristojni za obrambne zadeve.

O prošnji vojaškega obveznika za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti odloča komisija na seji.
Komisija veljavno odloča, če so na seji navzoči vsi člani komisije oziroma njihovi namestniki.
Odločitev komisije je sprejeta, če za njo glasuje večina članov komisije oziroma njihovih namestnikov.
Seje komisije sklicuje predsednik komisije po potrebi ali na zahtevo pristojne službe ministrstva, pristojnega za upravo.
Socialni delavec, psiholog in zdravnik morajo kot člani prvostopenjske komisije pred začetkom dela v komisiji podpisati izjave, da niso v rednem ali pogodbenem delovnem razmerju z Ministrstvom za obrambo.
Komisija dela po poslovniku, ki ga predpiše minister, pristojen za upravo.

Vojaške obveznike in državljane, ki na lastno željo želijo opraviti civilno službo, pa so ocenjeni kot nesposobni za vojaško službo, katerih prošnje se obravnavajo na seji komisije, vabi na sejo služba ministrstva, pristojnega za upravo, ki opravlja tehnične, administrativne in druge naloge za delo komisije.
Pred obravnavo prošnje mora pristojna služba ministrstva iz prejšnjega odstavka preveriti, ali ima prosilec dovoljenje za nošenje ali posest orožja, ali je bil kaznovan zaradi nelegalne posesti orožja ali kaznivega dejanja, storjenega z nasiljem oziroma ali opravlja dejavnost, ki je povezana z orožjem. Z ugotovitvami se mora seznaniti komisija.
O obravnavi vsakega prosilca in njegove prošnje se vodi zapisnik.

Na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, izda komisija odločbo.
Zoper odločbo komisije lahko vojaški obveznik v 15 dneh vloži pritožbo na komisijo Vlade Republike Slovenije za ugovor vesti vojaški dolžnosti.

Dokončno odločbo komisija pošlje upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki državljana vodi v vojaški evidenci.
Če je bil državljanu priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti z opravljanjem nadomestne civilne službe, pošlje komisija upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, tudi predlog za napotitev državljana na opravljanje nadomestne civilne službe. V predlogu opredeli dejavnost, v katero naj bo napoten državljan na opravljanje nadomestne civilne službe, pri čemer upošteva željo državljana, če je to možno.

Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega člena:
– napoti državljana na opravljanje nadomestne civilne službe ali služenje vojaškega roka brez orožja oziroma z zakonom določeno usposabljanje za zaščito in reševanje;
– izda odločbo o prekinitvi vojaškega roka, če je državljanu priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti med služenjem vojaškega roka z opravljanjem nadomestne civilne službe. Z odločbo upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, seznani tudi komisijo ter poveljstvo ali enoto, v kateri državljan služi vojaški rok, ki državljana odpusti s služenja vojaškega roka. Po odpustu upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, državljana napoti na opravljanje nadomestne civilne službe;
– seznani z odločbo poveljstvo ali enoto, v kateri državljan služi vojaški rok, če mu je priznano služenje vojaškega roka brez orožja. Poveljstvo ali enota nato državljana razporedi v enoto in na dolžnost, katere opravljanje ni povezano z nošenjem in uporabo orožja.

Nadomestna civilna služba se izvaja v sistemu za zaščito, reševanje in pomoč oziroma v vladnih in nevladnih organizacijah, ki opravljajo reševanje, humanitarno ali drugo dejavnost, ki je javnega pomena in ki jih na podlagi javnega razpisa praviloma na vsaki dve leti določi minister, pristojen za upravo.
Organizacije in službe iz prejšnjega odstavka morajo:
– dokazati, da opravljajo dejavnost, ki spada v sistem zaščite, reševanja in pomoči oziroma reševalno, humanitarno ali drugo dejavnost, ki je javnega pomena;
– izpolnjevati pogoje za nastanitev in prehrano državljanov med opravljanjem nadomestne civilne službe in za zagotovitev pravic in obveznosti teh državljanov v obsegu, kot je s predpisi in pravili službe določen za vojake med služenjem vojaškega roka;
– predložiti program usposabljanja državljanov za opravljanje nadomestne civilne službe;
– predložiti program opravljanja nadomestne civilne službe za ves čas trajanja službe;
– določiti odgovorne osebe za vodenje in nadzor nad opravljanjem nadomestne civilne službe.
Prednost pri določitvi organizacij in služb, v katerih se opravlja nadomestna civilna služba, imajo organizacije in službe, ki na podlagi zakona delujejo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Seznam organizacij in služb, v katerih se izvaja nadomestna civilna služba, se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Minister, pristojen za upravo, določi organizacije in službe iz prejšnjega člena z odločbo.
V odločbi iz prejšnjega odstavka se določijo:
– vrsta del, ki jih bo opravljal državljan, ki opravlja nadomestno civilno službo, in morebitni posebni pogoji pri opravljanju teh del;
– funkcije odgovornih oseb, ki organizirajo, vodijo in nadzorujejo delo državljana, ki opravlja nadomestno civilno službo.
Odločba iz prvega odstavka tega člena se pošlje tudi Ministrstvu za obrambo.

Na podlagi odločbe iz prejšnjega člena skleneta ministrstvo, pristojno za upravo, in organizacija oziroma služba pogodbo, s katero se podrobneje uredijo pogoji in obveznosti v zvezi z izvajanjem nadomestne civilne službe. V pogodbi se določijo zlasti:
– pogoji za nastanitev in prehrano državljanov, ki opravljajo nadomestno civilno službo ter druge pogoje, ki zagotavljajo, da ne bo obseg pravic in obveznosti državljanov manjši ali večji od tistih, ki jih imajo vojaki med služenjem vojaškega roka;
– program usposabljanja za opravljanje nadomestne civilne službe;
– program opravljanja nadomestne civilne službe;
– obveznost organizacije ali službe, da ne bo državljanom izplačevala nagrad ali dajala večjih ugodnosti, kot jih imajo vojaki med služenjem vojaškega roka;
– razlogi za odpoved pogodbe;
– rok za odpoved pogodbe, ki ne sme biti krajši od šestih mesecev.
Minister, pristojen za upravo, sklene pogodbo iz prejšnjega odstavka po predhodnem soglasju Ministrstva za obrambo.

Med opravljanjem nadomestne civilne službe se lahko državljan, ki opravlja nadomestno civilno službo, v primerih in pod pogoji, določenimi v pogodbi iz prejšnjega člena, razporedi na druga enako zahtevna dela v isti ali drugi organizaciji ali službi, ki izvaja nadomestno civilno službo.
Razporeditev se opravi na predlog odgovorne osebe oziroma inšpektorja.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih organizacija ali služba ne more izvajati nadomestne civilne službe, zagotovi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, da se državljana, ki opravlja nadomestno civilno službo, razporedi praviloma brez prekinitve civilne službe, v drugo organizacijo ali službo, ki opravlja enako ali podobno dejavnost.

Odgovorna oseba organizacije ali službe, v kateri se izvaja nadomestna služba, vodi dnevnik usposabljanja, dnevno evidenco del in nalog, ki jih opravlja državljan, evidenco dnevne prisotnosti in dovoljenih izhodov, izplačanih žepnin in povračil.

Evidenco o organizacijah in službah (v nadaljnjem besedilu: evidenca), v katerih se izvaja nadomestna civilna služba vodi ministrstvo, pristojno za upravo.
Evidenco uporablja tudi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.
Evidenca vsebuje naslednje podatke:
1. ime organizacije ali službe;
2. sedež organizacije ali službe;
3. skrajšano ime organizacije ali službe;
4. zaporedno številko vpisa organizacije ali službe v evidenco;
5. datum vpisa organizacije ali službe v evidenco;
6. številka in datum odločbe, s katero si je organizacija ali služba pridobila status organizacije, v kateri se izvaja civilna služba;
7. številka in datum odločbe, s katero je organizaciji ali službi odvzet status organizacije, v kateri se izvaja civilna služba;
8. vrsta del, ki jih opravlja v organizaciji ali službi državljan, ki opravlja civilno službo.
O spremembah podatkov v evidenci mora ministrstvo, pristojno za upravo, tekoče obveščati Ministrstvo za obrambo.

Organizacije in službe, v katerih se izvaja 30-dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje tistih, ki jim je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, določi minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v programu usposabljanja.
Organizacije in službe iz prejšnjega odstavka morajo voditi evidence iz 16. člena te uredbe.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvrševanjem nadomestne civilne službe opravlja ministrstvo, pristojno za upravo. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, inšpektor ugotavlja:
– ali organizacija zagotavlja izvrševanje nadomestne civilne službe v skladu z zakonom o vojaški dolžnosti, odločbo iz 13. člena te uredbe ter pogodbo iz 14. člena te uredbe;
– ali državljan, ki opravlja nadomestno civilno službo, le-to opravlja v skladu z zakonom o vojaški dolžnosti ter predpisi in akti, ki veljajo za delavce v organizaciji.

Kadar inšpektor ugotovi, da organizacija ali služba ne zagotavlja izvajanje nadomestne civilne službe v skladu z zakonom o vojaški dolžnosti, odločbo iz 13. člena te uredbe ter pogodbo iz 14. člena te uredbe, z odločbo določi rok za odpravo pomanjkljivosti.
Če organizacija ali služba ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, predlaga inšpektor ministrstvu, pristojnemu za upravo, da organizaciji ali službi z odločbo odvzame status organizacije oziroma službe, v kateri se opravlja nadomestna civilna služba.

Če je bil organizaciji ali službi odvzet status organizacije ali službe, v kateri se izvaja nadomestna civilna služba, je treba državljanu, ki je v tej organizaciji opravljal civilno službo, zagotoviti nadaljevanje civilne službe v drugi organizaciji ali službi, ki opravlja enako ali podobno dejavnost.

Postopki za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se obravnavajo in zaključijo v skladu s to uredbo.
Organizacije in službe, v katerih se opravlja nadomestna civilna služba, se ponovno določijo v skladu s to uredbo v šestih mesecih po njeni uveljavitvi.
V roku iz prejšnjega odstavka se imenuje tudi komisija Vlade Republike Slovenije za ugovor vesti vojaški dolžnosti.

Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati uredba o izvajanju civilne službe (Uradni list RS, št. 3/92).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.