Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, in sicer:
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode,
– mejne vrednosti učinka čiščenja odpadne vode,
– posebne ukrepe v zvezi z načrtovanjem in obratovanjem komunalnih čistilnih naprav.
Za vprašanja o emisiji snovi v vode iz komunalnih čistilnih naprav, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Mešani kanalizacijski sistem je sistem za skupno zbiranje in odvajanje komunalne ali komunalne in tehnološke odpadne vode skupaj s padavinsko odpadno vodo.
2. Prvi naliv padavinske vode je padavinska voda, ki se odvede v kanalizacijo na začetku večjih nalivov.
4. Surova odpadna voda je odpadna voda, ki priteka na čistilno napravo.
5. Evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika ali fosforja, ki povzročajo čezmerno rast alg in višjih oblik kolonij in povzročajo motnje v ravnotežju rasti vodnih organizmov.
6. Zmogljivost komunalne čistilne naprave je izmerjena ali izračunana sposobnost čiščenja komunalne odpadne vode pri največji obremenitvi čistilne naprave. Zmogljivost se meri v PE.

Določbe te uredbe veljajo za komunalne čistilne naprave, namenjene za čiščenje:
– komunalne odpadne vode,
– mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, ki se zbira in odvaja na komunalno čistilno napravo po mešanem kanalizacijskem sistemu.
Določbe te uredbe razen mejnih vrednosti tistih parametrov onesnaženosti odpadne vode, ki se izražajo kot koncentracija snovi, veljajo tudi za skupne čistilne naprave, na katerih se čisti mešanica komunalne ali komunalne in padavinske odpadne vode s tehnološko odpadno vodo.

Mejne vrednosti parametrov odpadnih vod za nove komunalne čistilne naprave in za komunalne čistilne naprave v rekonstrukciji so glede na njihovo zmogljivost čiščenja določene v tabeli 1.
Tabela 1: Mejne vrednosti parametrov odpadnih vod za nove komunalne čistilne naprave in za komunalne čistilne naprave v rekonstrukciji.

Mejna vrednost za amonijev dušik velja pri temperaturi odpadne vode 12 °C in več na iztoku aeracijskega bazena.
Mejna vrednost za učinek čiščenja komunalne čistilne naprave, ki ne sme biti manjši od 80%, velja namesto mejne vrednosti za KPK iz prvega odstavka tega člena v primeru, če v mesečnem povprečju iz analize 24-urnega reprezentativnega vzorca izhaja, da je vrednost za KPK v surovi odpadni vodi na iztoku mehanske stopnje čiščenja večja od:
– 625 mg/l za naprave s kapaciteto čiščenja več kot 2.000 PE,
– 550 mg/l za naprave z zmogljivostjo čiščenja več kot 10.000 PE ali,
– 500 mg/l za naprave z zmogljivostjo čiščenja več kot 100.000 PE.
Učinek čiščenja komunalne čistilne naprave iz prejšnjega odstavka se izračunava kot povprečna vrednost razmerja 24-urnih obremenitev komunalne odpadne vode, merjenih s KPK, na vtoku in iztoku čistilne naprave.
Mejna vrednost za učinek čiščenja komunalne čistilne naprave, ki ne sme biti manjši od 90%, velja namesto mejne vrednosti za BPK5 iz prvega odstavka tega člena v primeru, če v mesečnem povprečju iz analize 24-urnega reprezentativnega vzorca izhaja, da je vrednost za BPK5 v surovi odpadni vodi na iztoku mehanske stopnje čiščenja večja od:
– 250 mg/l za naprave z zmogljivostjo čiščenja več kot 2.000 PE ali,
– 200 mg/l za naprave z zmogljivostjo čiščenja več kot 10.000 PE.
Učinek čiščenja komunalne čistilne naprave iz prejšnjega odstavka se izračunava kot povprečna vrednost razmerja 24-urnih obremenitev odpadne vode, merjenih z BPK5, na vtoku in iztoku čistilne naprave.

Mejne vrednosti za celotni dušik, celotni fosfor ter za učinek čiščenja celotnega dušika in celotnega fosforja so določene v tabeli 2 tega člena, če odpadne vode iz novih komunalnih čistilnih naprav ali komunalnih čistilnih naprav v rekonstrukciji iztekajo:
– v zajezene površinske vode, ki se skladno z določbami uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) štejejo za vodotok,
– v ustja rek, ki se izlivajo v obalno morje, ali v obalno morje ali,
– v druge površinske vode, kjer je mogoče ugotoviti ali pričakovati evtrofikacijo.
Tabela 2: Mejne vrednosti za koncentracijo in učinek čiščenja celotnega dušika in celotnega fosforja

Celotni dušik je vsota dušika po Kjeldalhu (N(organski) + N-NH(4)), nitratnega dušika (N-NO(3)) in nitritnega dušika (N-NO(2)).
Če v mesečnem povprečju iz analize 24-urnega reprezentativnega vzorca izhaja, da je vrednost celotnega dušika v surovi odpadni vodi na iztoku mehanske stopnje čiščenja večja od 50 mg/l, velja namesto mejne vrednosti za celotni dušik iz tabele 2 mejna vrednost za učinek čiščenja celotnega dušika. Učinek čiščenja se v tem primeru izračunava kot povprečna vrednost razmerja 24-urne onesnaženosti odpadne vode s celotnim dušikom na vtoku in iztoku čistilne naprave.
Če v mesečnem povprečju iz analize 24-urnega reprezentativnega vzorca izhaja, da je vrednost celotnega fosforja v surovi odpadni vodi na iztoku mehanske stopnje čiščenja večja od 10 mg/l, velja namesto mejne vrednosti za celotni fosfor iz tabele 2 mejna vrednost za učinek čiščenja celotnega fosforja. Učinek čiščenja se v tem primeru izračunava kot povprečna vrednost razmerja 24-urne onesnaženosti odpadne vode s celotnim fosforjem na vtoku in iztoku čistilne naprave.

Mejne vrednosti parametrov odpadnih vod za obstoječe komunalne čistilne naprave so glede na njihovo zmogljivost čiščenja določene v tabeli 3.
Tabela 3: Mejne vrednosti parametrov odpadnih vod za obstoječe komunalne čistilne naprave
Oznaka v tabeli 3 pomeni:

(a) – pri temperaturi odpadne vode 12 °C in več na iztoku aeracijskega bazena.

Pri obratovanju novih in rekonstruiranih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo čiščenja večje od 10.000 PE mora biti zagotovljen neoviran sprejem odpadnih snovi iz greznic.
Upravljavec komunalne čistilne naprave mora v zvezi z odvajanjem odpadnih vod iz čistilne naprave zagotoviti:
– ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter čiščenje zajete padavinske odpadne vode na čistilni napravi po končanem nalivu, kadar gre za mešano kanalizacijo,
– sprejem odpadnih snovi iz greznic, če je čistilna naprava za tak sprejem zgrajena in ustrezno opremljena,
– merilno mesto, kjer je ob vsakem času možen odvzem reprezentativnega vzorca surove odpadne vode na dotoku na čistilno napravo in prečiščene odpadne vode pred izpustom iz čistilne naprave v vode.

Upravljavec komunalne čistilne naprave mora vsak izpad v obratovanju komunalne čistilne naprave prijaviti inšpektoratu, pristojnemu za varstvo okolja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec komunalne čistilne naprave, če ravna v nasprotju z:
– določbami drugega odstavka 7. člena,
– določbami 8. člena te uredbe.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba upravljavca komunalne čistilne naprave.

Lastnik ali upravljavec mora obstoječo komunalno čistilno napravo prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po njeni uveljavitvi.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, določi ob odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa za obstoječo komunalno čistilno napravo ali za obstoječo kanalizacijo, ki nima urejenega čiščenja odpadnih vod, tudi količino in sestavo tehnoloških odpadnih vod, ki se v času izvedbe programa letno lahko izpuščajo v kanalizacijo.
Ministrstvo določi količine tehnoloških odpadnih vod iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja neočiščenih odpadnih vod, ki je sestavni del sanacijskega programa.

Mejne vrednosti iz 4. člena te uredbe začnejo veljati za obstoječe komunalne čistilne naprave:
– 31. decembra leta 2000 za čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja več kot 15.000 PE,
– 31. decembra leta 2005 za čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja med 10.000 in 15.000 PE,
– 31. decembra leta 2005 za čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja med 2000 in 10.000 PE, če se njihove odpadne vode iztekajo v vode, za katere 5. člen te uredbe določa za komunalne čistilne naprave mejni vrednosti za celotni fosfor in celotni dušik ter mejni vrednosti ustreznih učinkov čiščenja.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.