Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 35/1996 z dne 5. 7. 1996

2299. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje, stran 2989.

Na podlagi 70. in 71. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa vrste parametrov odpadnih vod, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod (v nadaljnjem besedilu: emisijski monitoring), metodologijo vzorčenja in merjenja parametrov in količin odpadnih vod, vsebino poročila o prvih meritvah in emisijskem monitoringu, ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Pravilnik določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring.

2. člen

Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. Vzorec odpadne vode je del toka odpadne vode, ki se odvzame na določenem merilnem mestu v določenem časovnem obdobju na določen način in je namenjen analizi odpadne vode.
1.1. Trenutni vzorec odpadne vode je enkratni odvzem vzorca odpadne vode.
1.2. Kvalificirani trenutni vzorec odpadne vode je zmes enakih količin najmanj petih trenutnih vzorcev, odvzetih na istem merilnem mestu v obdobju največ dveh ur v časovnih presledkih, ki niso krajši od dveh minut.
1.3. Reprezentativni vzorec odpadne vode je zmes več trenutnih vzorcev, odvzetih na časovno ali pretočno sorazmeren način na istem merilnem mestu v obdobju, ki ni krajše od 2 in ne daljše od 24 ur. Reprezentativni vzorec se vzorči ročno ali z avtomatskimi vzorčevalniki.
1.4. Časovno sorazmeren način vzorčenja je odvzem vzorcev v enakih časovnih presledkih po količini enakih trenutnih vzorcev.
1.5. Pretočno sorazmeren način vzorčenja je odvzemanje po količini enakih trenutnih vzorcev, ko preteče določena količina odpadne vode, ali pa odvzemanje trenutnih vzorcev različnih količin v enakih časovnih presledkih, tako da je količina posameznega trenutnega vzorca sorazmerna pretoku odpadne vode.

3. člen

Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa je oseba, določena s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

II. VRSTE IN OBSEG MERITEV

4. člen

Izvedba prvih meritev ali emisijskega monitoringa obsega:
– merjenje količine odpadne vode med vzorčenjem,
– vzorčenje odpadne vode,
– merjenje parametrov odpadne vode: merjenje temperature in pH-vrednosti odpadne vode med vzorčenjem in analiza vzorca odpadne vode,
– vrednotenje emisije snovi, emisijskega deleža oddane toplote ter izračun letne količine odpadne vode in letne količine nevarnih snovi,
– izračun emisijskega faktorja ali učinka čiščenja odpadne vode, če je s predpisi o emisiji snovi za posamezni vir onesnaževanja ali komunalno oziroma skupno čistilno napravo za te veličine določena mejna vrednost,
– izdelavo poročila o opravljenih meritvah.

III. PRVE MERITVE

5. člen

Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode ter količine odpadne vode med vzorčenjem.
Osnovni parametri odpadne vode iz prejšnjega odstavka so za vire onesnaževanja temperatura, pH-vrednost, neraztopljene in usedljive snovi, KPK in BPK5 ter za komunalne ali skupne čistilne naprave neraztopljene snovi, KPK in BPK5.
Če odpadna voda iz naprave ali objekta ali pripadajoče industrijske čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja) vsebuje nevarne snovi, določene s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, in se odvaja neposredno v vode, je osnovni parameter iz prvega odstavka tega člena tudi parameter strupenosti.
Dodatni parametri odpadne vode iz prvega odstavka tega člena so za komunalne ali skupne čistilne naprave tisti parametri, za katere so s predpisom o emisiji snovi v vode iz komunalnih čistilnih naprav določene mejne vrednosti.
Dodatni parametri odpadne vode iz prvega odstavka tega člena za tehnološko odpadno vodo iz virov onesnaževanja so:
– za vir onesnaževanja, za katerega velja poseben predpis o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod, tisti parametri odpadne vode, za katere so mejne vrednosti določene s tem predpisom,
– za vir onesnaževanja, za katerega ni posebnega predpisa o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod, tisti parametri odpadne vode, ki so glede na dejavnost vira onesnaževanja določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
Za vir onesnaževanja, za katerega ni posebnega predpisa o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod in ni naprava ali objekt za izvajanje dejavnosti, ki je navedena v prilogi 1 tega pravilnika, dodatne parametre odpadne vode iz prvega odstavka tega člena določi izvajalec meritev na podlagi analize tehnološkega procesa, ki povzroča onesnaženost odpadne vode.
Za vir onesnaževanja, kjer nastajajo le hladilne vode, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, se pri prvih meritvah izvedejo samo meritve temperature ne glede na to, ali se hladilna voda odvaja v kanalizacijo ali neposredno v vode.
Za vir onesnaževanja, za katerega se skladno z zakonom presojajo vplivi na okolje, se lahko v okoljevarstvenem soglasju določi drugačen obseg dodatnih paramerov odpadne vode, kot ga določata peti in šesti odstavek tega člena.

6. člen

Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu novega ali rekonstruiranega vira onesnaževanja in nove ali rekonstruirane komunalne ali skupne čistilne naprave.
Meritve iz prejšnjega odstavka se izvedejo med poskusnim obratovanjem, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne kasneje kot v devetih mesecih po zagonu.
Prve meritve se izvajajo v enakomernih časovnih presledkih in v času, ko je vir onesnaževanja ali čistilna naprava iz prvega odstavka tega člena v obratovalnem stanju polne obremenitve.
Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah se za komunalno ali skupno čistilno napravo določita na podlagi tabele 1 iz 7. člena tega pravilnika in veljata za vse osnovne in dodatne parametre odpadnih vod. Ne glede na zmogljivost naprave se pri prvih meritvah izvede ena meritev učinka čiščenja odpadnih voda.
Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah se za vir onesnaževanja, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, določita na podlagi tabele 2 iz 7. člena tega pravilnika.
Število obveznih meritev iz četrtega in petega odstavka tega člena je enako v tabelah določenemu številu letnih meritev, vendar ni večje od pet.
Za določitev števila obveznih meritev in časa vzorčenja iz četrtega odstavka tega člena se uporabijo podatki o zmogljivosti čistilne naprave, za določitev števila obveznih meritev in časa vzorčenja iz petega odstavka tega člena pa podatki o pričakovani letni količini tehnološke odpadne vode vira onesnaževanja iz tehnične dokumentacije.

IV. EMISIJSKI MONITORING

7. člen

V okviru emisijskega monitoringa mora zavezanec zagotavljati izvedbo:
– trajnih meritev količine odpadne vode, če so za vir onesnaževanja določene s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja,
– občasnih meritev osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode ter količine odpadne vode med vzorčenjem.
Osnovni in dodatni parametri odpadne vode iz prejšnjega odstavka se določijo na način, predpisan za prve meritve v 4. členu tega pravilnika.

8. člen

Občasne meritve se izvajajo med obratovanjem ali uporabo vira onesnaževanja ali komunalne ali skupne čistilne naprave v enakomernih časovnih presledkih v koledarskem letu ali v obdobju obratovanja ali uporabe, če ne obratuje ali se ne uporablja skozi celo koledarsko leto.
Meritve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati, ko je vir onesnaževanja ali komunalna ali skupna čistilna naprava v obratovalnem stanju, tipičnem za obdobje med dvema zaporednima občasnima meritvama.
Letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode sta za komunalne ali skupne čistilne naprave glede na njihovo zmogljivost določena v tabeli 1.
Tabela 1: Pogostost meritev in čas vzorčenja za komunalne in skupne čistilne naprave

---------------------------------------------------------------------------
Zmogljivost komunalne           Letna pogostost               Čas vzorčenja
ali skupne čistilne naprave,    meritev                   reprezentativnega
izražena v populacijskih        (štev. meritev na leto)        vzorca (ure)
ekvivalentih PE
---------------------------------------------------------------------------
       < 50                      1                                        2
   >= 50 < 200                   2                                        2
  >= 200 < 2.000                 2                                        6
 >= 2.000 < 10.000               4                                       24
>= 10.000 < 50.000               8                                       24
      >= 50.000                 12                                       24
---------------------------------------------------------------------------

Letna pogostost meritev iz prejšnjega odstavka velja za vse osnovne in dodatne parametre odpadnih vod iz komunalne ali skupne čistilne naprave. Če s predpisom o emisiji snovi v vode iz komunalnih čistilnih naprav mejna vrednost učinka čiščenja čistilne naprave, merjena z vrednostjo za KPK, ni določena, se meritev učinka čiščenja čistilne naprave izvaja za čistilne naprave z zmogljivostjo, večjo od 200 PE, pri vsaki drugi meritvi.
Letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode za vir onesnaževanja, ki odvaja tehnološke odpadne vode, sta določena v tabeli 2.
Tabela 2: Pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja za vir onesnaževanja

-------------------------------------------------------------------------
Letna količina               Letna pogostost                Čas vzorčenja
tehnološke odpadne vode      meritev                    reprezentativnega
(1000 m3/leto)               (štev. meritev na leto)         vzorca (ure)
-------------------------------------------------------------------------
      < 4                     1                                         6
   >= 4 < 10                  2                                         6
  >= 10 < 50                  3                                         6
 >= 50 < 200                  4                                        24
>= 200 < 500                  6                                        24
     > 500                   12                                        24
-------------------------------------------------------------------------

Letna pogostost meritev iz prejšnjega odstavka velja za vse osnovne in dodatne parametre tehnoloških odpadnih vod. Če ima vir onesnaževanja, ki odvaja tehnološke odpadne vode, več iztokov v kanalizacijo ali neposredno v vode, se pri določitvi letne pogostosti občasnih meritev in časa vzorčenja na podlagi tabele 2 upošteva vsota letnih količin tehnološke odpadne vode iz vseh iztokov.

V. METODOLOGIJA VZORČENJA, MERJENJA IN ANALIZIRANJA

9. člen

Vzorčenje 6-urnega reprezentativnega vzorca odpadne vode iz vira onesnaževanja se izvede med najmočnejšim dnevnim odvajanjem tehnološke odpadne vode.
Če je za vir onesnaževanja ali komunalno ali skupno čistilno napravo po tem pravilniku določen 6-urni reprezentativni vzorec, se čas vzorčenja lahko podaljša.
Če je za vir onesnaževanja po tem pravilniku določen 24-urni čas vzorčenja za pridobitev reprezentativnega vzorca odpadne vode, se čas vzorčenja lahko skrajša:
– na 14-urni reprezentativni vzorec, če se v tem času odvede več kot 85% povprečne dnevne količine odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz vira onesnaževanja,
– na 6-urni reprezentativni vzorec, če se v tem času odvede več kot 75% povprečne dnevne količine odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz vira onesnaževanja.
Če se več kot 85% povprečne dnevne količine odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz vira onesnaževanja, odvede v manj kot 4 urah v katerem koli obdobju dneva, se namesto reprezentativnega vzorca odvzame kvalificirani trenutni vzorec.
Če se odpadna voda odvaja s praznjenjem naprave ali izravnalnega bazena ali na drug šaržni način, se namesto reprezentativnega vzorca vzorči s trenutnim vzorcem iz naprave ali izravnalnega bazena pred praznjenjem.

10. člen

Če so predpisane trajne meritve pretoka odpadne vode, morajo biti izvedene tako, da so zagotovljeni podatki o:
– letni količini odpadne vode,
– količini in povprečni vrednosti pretoka odpadne vode za obdobje med dvema občasnima meritvama,
– količini in povprečni vrednosti pretoka odpadne vode med vzorčenjem odpadne vode.
Trajne meritve pretoka odpadne vode se lahko namesto na iztoku iz vira onesnaževanja izvajajo na vtoku v vir onesnaževanja, če je mogoče dokazati povezavo med izmerjenima vrednostima obeh pretokov.

11. člen

Na vsakem iztoku tehnološke odpadne vode iz vira onesnaževanja in na iztoku komunalne ali skupne čistilne naprave je treba urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno, tako da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
Merilno mesto iz prejšnjega odstavka mora ustrezati standardom iz priloge 2, ki sta sestavni del tega pravilnika.
Standardi iz prejšnjega odstavka se hranijo in so na vpogled v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

12. člen

Za vzorčenje, meritev temperature, meritev pH-vrednosti in meritev pretoka ter pripravo homogeniziranega vzorca se uporabljajo metode, ki so določene s standardi v prilogi 2 in 3 tega pravilnika.
Za analizo vzorca odpadne vode se uporabljajo metode, ki so določene s standardi v prilogi 3 tega pravilnika. Za analize iz prejšnjega stavka se lahko uporabljajo tudi druge preizkusne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz standardov, določenih v prilogi 3 tega pravilnika.
Analiza homogenega vzorca in določitev koncentracije snovi ali skupine snovi v neraztopljeni in raztopljeni obliki sta obvezni za tiste parametre odpadne vode, ki so v prilogi 3 tega pravilnika posebej označeni.

VI. IZRAČUN LETNE KOLIČINE ODPADNE VODE

13. člen

Če so s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja trajne meritve pretoka odpadne vode posebej predpisane, se letna količina odpadne vode ugotavlja neposredno z meritvami na iztoku, za katerega so s predpisi določene trajne meritve.
Če s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja trajne meritve pretoka odpadne vode niso posebej predpisane, se letna količina odpadne vode ugotavlja posredno iz podatkov:
– o porabi vode,
– o ocenjenem deležu porabljene vode, ki se po uporabi odvaja po obravnavanem iztoku,
– o prostornini izravnalnih bazenov ali prostornini posod pri saržni obdelavi odpadne vode in o pogostosti njihovih praznjenj.
Letna količina odpadne vode se ugotavlja za koledarsko leto.

VII. EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV

14. člen

O opravljenih prvih meritvah mora njihov izvajalec izdelati poročilo.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– izvajalcu monitoringa,
– zavezancu in njegovi dejavnosti,
– glavnih tehničnih značilnostih vira onesnaževanja ali komunalne ali skupne čistilne naprave,
– namenu in vrsti meritev ter o obsegu osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode,
– mestu in času vzorčenja in meritev,
– vremenskih razmerah in količini odpadne vode med vzorčenjem,
– uporabljenih merilnih metodah in merilni opremi,
– rezultatih vsake posamezne meritve oziroma izračuna iz 4. člena tega pravilnika,
– vrednotenju izmerjene emisije glede na predpisane mejne vrednosti,
– oceni letne obremenitve zaradi odvajanja odpadne vode, izražene v enotah obremenitve skladno z določbami predpisa o taksi za obremenjevanje vode, ali o oceni letnega povprečja učinka čiščenja, če gre za komunalno ali skupno čistilno napravo.
Poročilo o prvih meritvah mora zavezanec predložiti ministrstvu 30 dni po opravljenih meritvah.
Če je bilo za vir onesnaževanja ali čistilno napravo izdano okoljevarstveno soglasje, mora zavezanec poročilu iz prejšnjega odstavka priložiti predlog programa emisijskega monitoringa.

15. člen

O občasnih ali trajnih meritvah mora zavezanec za vsako koledarsko leto izdelati poročilo.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, s tem da oceno iz zadnje alinee nadomesti izračun letne obremenitve zaradi odvajanja odpadne vode ali izračun letnega povprečja učinka čiščenja, če gre za komunalno ali skupno čistilno napravo.
Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora zavezanec v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za okolje, predložiti ministrstvu vsako leto do 31. marca za preteklo leto.

16. člen

Poročilo iz 14. člena tega pravilnika in poročilo iz prejšnjega člena mora zavezanec hraniti najmanj pet let.

VIII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI IZVAJA PRVE MERITVE ALI EMISIJSKI MONITORING

17. člen

Zavezanec, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring sam, ali oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring za zavezanca, mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo).
Pooblastilo je dokument, s katerim se pravni ali fizični osebi prizna upravičenost za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa.
Ministrstvo da pooblastilo v obsegu, za katerega zavezanec ali oseba iz prvega odstavka tega člena zaprosi glede na vrsto, področje in obseg izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa.

18. člen

Zavezanec ali oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2. da ima sedež v Republiki Sloveniji,
3. da ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje preskušanja po metodah, ki jih določa 12. člen tega pravilnika, v obsegu, za katerega prosi za pooblastilo.

19. člen

Zavezanec ali oseba iz 17. člena tega pravilnika dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu.
Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o prosilcu za pooblastilo in navedbo o vrsti, področju in obsegu izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa, za katero prosilec želi pooblastilo. Vlogi mora biti priložena akreditacijska listina s prilogami, iz katerih je razviden obseg akreditacije.

20. člen

Zavezancu ali osebi iz prvega odstavka 17. člena tega pravilnika se lahko izda pooblastilo za največ šest let. Pooblastilo se obnovi na podlagi vloge prosilca, če izpolnjuje pogoje, določene v 18. členu tega pravilnika.

21. člen

Ministrstvo lahko zavezancu ali osebi iz 17. člena tega pravilnika odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti:
1. če ne izpolnjuje več pogojev iz 18. člena tega pravilnika ali
2. na podlagi ocene, ki jo kot podlago za odvzem pooblastila izdela izvajalec javne službe za preverjanje kakovosti monitoringa stanja okolja.

22. člen

Za potrebe izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa za zavezance po drugih osebah, ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz 17. člena tega pravilnika.
Seznam pooblaščenih oseb iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. ime in sedež osebe,
2. o vrsti, področju in obsegu izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa, za katero ima pooblastilo.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

23. člen

Ne glede na določbe 18. člena tega pravilnika lahko zavezanec ali oseba iz 17. člena tega pravilnika dobi pooblastilo do 31. decembra 2000 tudi, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2. da ima sedež v Republiki Sloveniji,
3. da ima ustrezno število tehnično in poklicno usposobljenih delavcev z ustrezno izobrazbo in izkušnjami za izvajanje meritev odpadnih vod po metodah, ki jih določa 12. člen tega pravilnika,
4. da ima preizkusno in merilno opremo, potrebno za izvajanje meritev iz prejšnje točke, ali pogodbo o sodelovanju z laboratorijem, usposobljenim in opremljenim za izvajanje meritev iz prejšnje točke.
Izpolnjevanje pogojev, ki so določeni s 3. in 4. točko prejšnjega odstavka, preverja ministrstvo v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

24. člen

Pravne osebe, ki so pridobile atest za analizne postopke na podlagi 63. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91-I), lahko opravljajo prve meritve in emisijski monitoring na podlagi tega atesta do 31. decembra 1996.

25. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati strokovno navodilo o metodologiji za preiskavo kakovostnih in količinskih sprememb odpadnih voda (Uradni list SRS, št. 4/85).

26. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 355-01-38/95

Ljubljana, dne 24. junija 1996.

Minister
za okolje in prostor

dr. Pavel Gantar l. r.

                          PRILOGA 1

Dodatni parametri odpadne vode glede na vire onesnaževanja iz 
                    različnih dejavnosti

_________________________________________________________________
                                VRSTA DEJAVNOSTI
_________________________________________________________________
                           1  2  3  4  5  6  7  8  9  10  11  12
_________________________________________________________________
III. ANORGANSKI PARAMETRI
_________________________________________________________________

10. Arzen                                 x        x
_________________________________________________________________

11. Baker                  x        x     x     x  x      x
_________________________________________________________________

12. Barij                                 x
_________________________________________________________________

13. Cink                            x     x        x
_________________________________________________________________

14. Kadmij                                x     x             x
_________________________________________________________________

15. Kobalt                                x        x
_________________________________________________________________

17. Celotni krom              x           x     x  x
_________________________________________________________________

19. Nikelj                    x           x     x
_________________________________________________________________

20. Srebro                                x
_________________________________________________________________

21. Svinec                                x     x
_________________________________________________________________

22. Železo                 x                       x
_________________________________________________________________

23. Živo srebro               x           x        x          x
_________________________________________________________________

24. Klor - prosti          x  x     x     x  x
_________________________________________________________________

25. Celotni klor           x  x  x     x  x
_________________________________________________________________

26. Amonijev dušik         x  x  x  x  x  x  x            x   x
_________________________________________________________________

27. Nitritni dušik                              x
_________________________________________________________________

32. Klorid                 x                                  x
_________________________________________________________________

33. Celotni fosfor         x  x  x  x  x  x  x  x         x   x
_________________________________________________________________

34. Sulfat                    x                 x
_________________________________________________________________

35. Sulfid                 x  x              x            x   x
_________________________________________________________________

36. Sulfit                 x                          x   x
_________________________________________________________________

IV. ORGANSKI PARAMETRI
_________________________________________________________________

37. Celotni organski 
    ogljik - TOC              x  x  x     x        x  x
_________________________________________________________________

40. Težkohlapne lipofilne
    snovi (maščobe, 
    mineralna olja)           x  x     x        x  x          x
_________________________________________________________________

41. Celotni ogljikovodiki
    (mineralna olja)          x              x  x
_________________________________________________________________

42. Lahkohlapni aromatski
    ogljikovodiki - BTX                   x
_________________________________________________________________

43. Adsorbljivi organski
    halogeni - AOX         x  x     x  x  x  x  x     x
_________________________________________________________________

46. Fenoli                                x        x
_________________________________________________________________

47. Vsota anionskih in
    neionskih tenzidov     x              x  x  x
_________________________________________________________________

Številke za posamezne dejavnosti pomenijo

1 - proizvodnja mineralnih vod, brezalkoholnih pijač in drugih 
nežganih fermentiranih pijač,

2 - proizvodnja rastlinskih in živalskih olj in maščob, 

3 - predelava mleka in proizvodnja mlečnih izdelkov,

4 - proizvodnja piva in slada,

5 - proizvodnja, predelava in konzerviranje mesa in mesnih 
izdelkov,

6 - dejavnost bolnišnic,

7 - dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic,

8 - vzdrževanje, popravila motornih vozil, trgovina na drobno z 
motornimi gorivi,

9 - obdelava lesa, izdelava lesnih izdelkov in lesovinskih plošč,

10 - proizvodnja vlaknin, papirja in kartona,

11 - proizvodnja žganih pijač, etilnega alkohola, vina iz grozdja
in vina iz drugega sadja, 

12 - kafilerije.

PRILOGA 2: STANDARDI ZA IZVAJANJE MONITORINGA ODPADNIH VOD

_________________________________________________________________

PARAMETER         METODA               PRINCIP METODE   SPREMEMBE
                                                        METODE,
                                                        OPOMBE
_________________________________________________________________

SPLOŠNI PARAMETRI
_________________________________________________________________

Temperatura       DIN 38404-C4(1976)                 
_________________________________________________________________

pH-vrednost       SIST ISO 10523(1996) elektrometrija            
_________________________________________________________________

SPLOŠNI POSTOPKI
_________________________________________________________________

Vzorčenje         SIST ISO 5667-10
                  (1996)
_________________________________________________________________

Pretok            DIN 19559(1983)      meritev pretoka
                                       v odprtih 
                                       kanalih in 
                                       ceveh s prosto
                                       gladino
_________________________________________________________________

Homogenizacija
vzorca            DIN 38402-A30(1986)               v prisotnosti               
                                                     lahkohlapnih
                                                         snovi se 
                                                           izvede
                                                   homogenizacija
                                                        v zaprtih 
                                                       posodah in 
                                                       na hladnem
_________________________________________________________________

   PRILOGA 3: STANDARDI ZA IZVAJANJE MONITORINGA ODPADNIH VOD
_________________________________________________________________

PARAMETER         METODA               PRINCIP METODE   SPREMEMBE
                                                        METODE,
                                                        OPOMBE
_________________________________________________________________

Neraztopljene                                                *
snovi             ISO/DIS 11923 ali
                  DIN 38409-H2-3(1987) gravimetrija
                                       - stekleni 
                                       filter 
_________________________________________________________________

Usedljive snovi   DIN 38409-H9(1980)   prostornina           *
                                       usedljivih
                                       snovi po
                                       dveurnem
                                       odsedanju
_________________________________________________________________

Obarvanost        SIST EN ISO 7887     spektrofotometrija;   *
                  (1996) sekc. 3       določitev
                                       spektralnega
                                       absorpcijskega
                                       koeficienta (SAK)
                                       pri treh 
                                       predpisanih
                                       valovnih dolžinah
_________________________________________________________________

BIOLOŠKI PARAMETRI
_________________________________________________________________

Strupenost za                                                *
vodne bolhe       SIST EN ISO 6341                   pH-7,0;
                  (1996)               določitev     uravnavanje
                                       faktorjev     pH-vrednosti 
                                       razredčevanja je potrebno,
                                       odpadne vode, ko je pH-
                                       pri kateri je vrednosti
                                       smrtnost      vzorca izven
                                       testnih       območja 6,5
                                       organizmov    - 9,0
                                       50% 
_________________________________________________________________

Biološka          SIST EN 29888(1996)  biološka      čas testa je
razgradljivost                         razgradljivost 7 dni, KPK
                                       filtriranega  testnega  
                                       vzorca        vzorca (KPK 
                                       določena kot  med 100 in 
                                       stopnja       1.000 mg/l)
                                       razgradnje    mora     
                                       glede na KPK  ustrezati 
                                       ali DOC       realnemu
                                                    razredčevanju
                                                     odpadne vode
ANORGANSKI PARAMETRI

Bor               SIS ISO 9390(1996)  spektrofotometrija
                                       - azomethin H
_________________________________________________________________

Aluminij          ISO/DIS 12020        AAS - plamenska       *
                                             tehnika 

                  ISO/DIS 11885        ICP
                  DIN 38406-E22(1988)

                  DIN 38406-E9(1989)   spektrofotometrija
                                       -alizarin S
_________________________________________________________________

Antimon           ISO/DIS 11885                              *
                  DIN 38406-E22(1988)  ICP
_________________________________________________________________

Arzen             ISO/DIS 11969                              *
                  DIN 38405-D18(1985)  AAS - hidridna
                                             tehnika

                  SIST EN 26595(1996)  spektrofotometrija-
                                       dietilditiokarbamat
_________________________________________________________________

Baker             SIST ISO 8288(1996), AAS - plamenska       *
                  sekc. 1, aneks A     tehnika

                  DIN 38406-E7-2(1991) AAS - elektrotermična
                                       tehnika

                  ISO/DIS 11885        ICP
                  DIN 38406-E22(1988)
_________________________________________________________________

Barij             ISO/DIS 11885                              *
                  DIN 38406-E22(1988)  ICP
_________________________________________________________________

Cink              SIST ISO 8288(1996), AAS - plamenska       *
                  sekc. 1, aneks A     tehnika

                  ISO/DIS 11885
                  DIN 38406-E22(1988)  ICP
_________________________________________________________________

Kadmij            SIST EN ISO 5961     AAS - elektrotermična * 
                  (1996), sekc. 3      tehnika

                                       AAS - plamenska
                                       tehnika

                  SIST EN ISO 5961 
                  (1996), sekc. 2
_________________________________________________________________

Kobalt            SIST ISO 8288(1996), AAS - plamenska       *
                  sekc. 1, aneks A     tehnika

                  DIN 38406-E24-2      AAS - elektrotermična
                  (1993)               tehnika

                  ISO/DIS 11885        ICP
                  DIN 38406-E22(1988)
_________________________________________________________________

Kositer           ISO/DIS 11885                              *
                                       ICP
                  DIN 38406-E22(1988)
_________________________________________________________________

Celotni krom      SIST ISO 9174(1996)  AAS - elektrotermična *
                                             tehnika

                                       ICP
                  ISO/DIS 11885
                  DIN 38406-E22(1988)
_________________________________________________________________

Krom              SIST ISO 11083(1996) spektrofotometrija-
                                       1,5-difenilkarbazid
_________________________________________________________________

Nikelj            SIST ISO 8288(1996), AAS - plamenska       *
                  sekc. 1, aneks A           tehnika

                                       AAS - elektrotermična
                                             tehnika
                  DIN 38406-E11-2(1991) 

                                       ICP
                  ISO/DIS 11885

                  DIN 38406-E22(1988)  
_________________________________________________________________

Srebro            DIN 38406-E18(1990)  AAS - elektrotermična *
                                       tehnika

                  ISO/DIS 11885

                                       ICP

                  DIN 38406-E22(1988)
_________________________________________________________________

Svinec            DIN 38406-E6-3(1981) AAS - elektrotermična *
                                       tehnika

                                       AAS - plamenska
                                       tehnika

                  SIST ISO 8288(1996),
                  sekc. 1, aneks A
_________________________________________________________________

Železo            SIST ISO 6332(1996)  spektrofotometrija-   *
                                       1,10-fenantrolin

                  ISO/DIS 11885

                  DIN 38406-E22(1988)

                                       ICP
_________________________________________________________________

Živo srebro       SIST ISO 5666-1      AAS - tehnika         *
                  (1996)               hladilnih par 
_________________________________________________________________

Klor - prosti     SIST ISO 7393-2      kolorimetrija - DPD   *
                  (1996), tč. 3. 1. 

                                       titrimetrija - DPD

                  SIST ISO 7393-1
                  (1996), tč. 3. 1.
_________________________________________________________________

Celotni klor      SIST ISO 7393-2      kolorimetrija-
                  (1996), tč. 3. 2.    Kalijev jodid DPD

                                       titrimetrija-
                                       kalijev jodid, DPD

                  SIST ISO 7393-1
                  (1996), tč. 3. 2.
_________________________________________________________________

Celotni vezani                                               *
dušik             SIST ISO 10048(1996) razklop z      
                                       Dewardovo 
                                       zmesjo
_________________________________________________________________

Dušik po                                                     * 
Kjeldahlu         SIST EN 25663(1996)  mineralizacija
                                       s selenom
_________________________________________________________________

Amonijev dušik    SIST ISO 5664(1996)  destilacija,
                                       titrimetrija

                  SIST ISO 7150-1      spektrofotometrija-
                  (1996)               Na-diklorizocianurat 
                                       in Na-salicilat, 
                                       ročna metoda

                  SIST ISO 7150-2      spektrofotometrija,
                  (1996)               avtomatska metoda

                  SIST ISO 6778(1996)  elektrometrija- iona
                                       selektivna elektroda
_________________________________________________________________

Nitritni dušik    SIST EN 26777(1996)  spektrofotometrija-
                                       sulfanilarnid in N-
                                       (1-naftil)-
                                       etilendiamin ionska
                                       kromatografija

                  SIST ISO 10304-2
                  (1996) 
_________________________________________________________________

Nitratni dušik    SIST ISO 10304-2     ionska 
                  (1996)               kromatografija

                  SIST ISO 7890-1      spektrofotometrija-
                  (1996)               2,6-dimetilfenol

                  SIST ISO 7890-3      spektrofotometrija-
                  (1996)               sulosalicilna kislina
_________________________________________________________________

Celotni cianid    SIST ISO 6703-1      katalitični           *  
                  (1996)               razklop v močno
                                       kisli sredini;
                                       določitev cianidnih
                                       ionov 
                                       spektrofotometrično
                                       s piridin-barbiturno
                                       kislino ali s 
                                       titracijo s srebrovim
                                       nitratom
_________________________________________________________________

Canid - lahko     SIST ISO 6703-2      razklop pri sobni
sprostljiv        (1996)               temperaturi in pH
                                       4; določitev 
                                       cianidnih ionov
                                       spektrofotometrično
                                       s piridin-barbiturno
                                       kislino ali s
                                       titracijo s 
                                       srebrovim nitratom
_________________________________________________________________

Fluorid           SIST ISO 10359-1     elektrometrija-
                  (1996)               iona selektivna

                                       elektroda

                  SIST ISO 10304-2     ionska 
                  (1996)               kromatografija
_________________________________________________________________

Klorid            SIST ISO 10304-2     ionska
                  (1996)               kromatografija

                  SIST ISO 9297(1996)  titracija po
                                       Mohru

                  DIN 38405-D1-2(1985) potenciometrična
                                       titracija

                  DIN 38405-D1-3(1985) kulometrija

                  DIN 38405-D1-4(1985) gravimetrija
_________________________________________________________________

Celotni fosfor    SIST ISO 6878-1      razklop,              *
                  (1996), sekc. 4      spektrofotometrija-
                                       amonmolibdat,  
                                       askorbinska    razklop z
                                       kislina        zmesjo
                                                      kalijevega
                                                      persulfata,
                                                      dušikove in
                                                      žveplove 
                                                      kisline
_________________________________________________________________

Fosfor - 
ortofosfat        SIST ISO 6878-1      spektrofotometrija    *
                  (1996), sekc. 1      -amonmolibdat,
                                       absorbinska kislina

                                       ionska
                                       kromatografija

                  SIST ISO 10304-2
                  (1996)
_________________________________________________________________

Sulfat            SIST ISO 10304-2     ionska
                  (1996)               kromatografija

                  SIST ISO 9280(1996)  gravimetrija -
                                       barijev klorid
_________________________________________________________________

Sulfid            SIST ISO 10530(1996) spektrofotometrija
                                       - metilensko modro
_________________________________________________________________

Sulfit            ISO/DIS 10304-3      ionska
                                       kromatografija
_________________________________________________________________

ORGANSKI PARAMETRI
_________________________________________________________________

Celotni organski                                             *
ogljik - TOC      SIST ISO 8245(1996)  oksidacija,  
                                       določitev CO(2)
_________________________________________________________________

Kemijska potreba                                             *
po kisiku - KPK   SIST ISO 6060(1996)  oksidacija s 
                                       K-dikromatom;
                                       titracija
_________________________________________________________________

Biokemijska                                                  *
potreba po kisiku
- BPK(5)          SIST ISO 5815(1996)  razredčevalna   
                                       metoda; meritev 
                                       konc. kisika z 
                                       elektrodo, po
                                       Winklerju ali
                                       manometrično dodatek
                                                    aliltisočnine
                                                    za zaviranje 
                                                   nitrifikacije;
                                                    cepivo iz
                                                    komunalne
                                                    čistilne    
                                                    naprave
_________________________________________________________________

Težkohlapne       DIN 38409-H17(1981)  ekstrakcija,          * 
lipofilne snovi                        gravimetrija
(maščobe, 
mineralna olja...)
_________________________________________________________________

Celotni           DIN 38409-H18(1981)  ekstrakcija,          *
ogljikovodiki                          IR-spektrometrija 
(mineralna olja)
_________________________________________________________________

Lahkohlapni                                                  *
aromatski
ogljikovodiki -
BTX               ISO/DIS 11423-1

                                       HS/GC/FID

                  DIN 38407-F9-1(1991)

                  ISO/DIS 11423-2

                                       ekstrakcija,
                                       GC/FID

                  DIN 38407-F9-2(1991)
_________________________________________________________________

Adsorbljivi                                                  *
organski halogeni
- AOX             SIST ISO 9562(1996)  adsorpcija,    kolonska
                                       sežig,         adsorpcija
                                       kulometrija
_________________________________________________________________

Lahkohlapni                                                  *
klorirani
ogljikovodiki - 
LKCH              ISO/DIS 10301        ekstrakcija,
                                       GC/ECD

                  DIN 38407-F4(1988)

                  DIN 38407-F5(1991)   HS/GC/ECD
_________________________________________________________________

Polarna organska                                             *
topila            ISO/DIS 11423-1      

                                       HS/GC/FID      HS/MSD

                  DIN 38407-F9-1(1991)
_________________________________________________________________

Fenoli            SIST ISO 6439(1996)  destilacija,          *
                                       dodatek 4-
                                       amino-antiprina,
                                       ekstrakcija,
                                       spektrofotometrija
_________________________________________________________________

Tenzidi - 
anionski          SIST ISO 7875-1      spektrofotometrija
                  (1996)               - metilensko modro
                                       aktivne snovi

                  DIN 38409-H23-1(1980)
_________________________________________________________________

Tenzidi - 
neionski          SIST ISO 7875-2      Dragendorffov
                  (1996)               reagent - bizmut
                                       aktivne snovi
_________________________________________________________________

Tenzidi -
kationski         DIN 38409-H20(1989)  spektrofotometrija
                                       - disulfin modro
                                       aktivne snovi
_________________________________________________________________

*      - koncentracije raztopljenih in neraztopljenih snovi v
         homogenem vzorcu

ICP    - atomska emisijska spektrometrija v inducirani plazmi

AAS    - atomska absorpcijska spektrometrija

GC/ECD - plinska kromatografija, detektor na zajetje elektronov

GC/FID - plinska kromatografija, plamensko ionizacijski detektor

HS     - "head space"

MSD    - masno selektivni detektor

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti