Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 39. in 45.d člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, 48/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 14. seji dne 28. junija 1996 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Slovenska Bistrica
1. člen
Uvodne določbe
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve:
1. dolgoročnega plana – prostorski del občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1995 (Uradni list RS, št. 42/92 in 35/94); v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan,
2. družbenega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1995 (Uradni list SRS, št. 25/87 in Uradni list RS, št. 42/92 in 35/94); v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan.
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana se nanašajo na spremembo trase izvennivojskega priključka Slovenska Bistrica Sever (Devina) na avtomobilski cesti A 10 Hoče–Arja vas, ki povezuje avtomobilsko cesto A10 in magistralno cesto M3-3 Slovenska Bistrica–Hajdina.
2. člen
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana
1. V besedilu dolgoročnega plana se dopolni poglavje 10., točka 10.2. Kartografska dokumentacija tako, da se tabela Bilanca površin v spremenjeni in dopolnjeni razvrstitvi kmetijskih zemljišč črta ter nadomesti z naslednjo tabelo:
---------------------------------------------------------------------------
Razvrstitev Sprememba Razvrstitev
1993 v ha 1995 v ha 1995 v ha
---------------------------------------------------------------------------
1. območje kmet. zemlj. 8.489,60 –1,59 8.488,01
2. območje kmet. zemlj. 7.101,09 7.101,09
gozd 19.254,34 –1,63 19.252,71
stavbno zemljišče 2.067,35 +3,22 2070,57
nekmetijska raba tal 90,62 90,62
skupaj 37.003,00 0 37.003,00
---------------------------------------------------------------------------
2. Dopolni se poglavje 11. Pregled širitev ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij in njihova obrazložitev, in sicer točka 11.1. Tabelarični pregled – seznam, kjer se za zap. št. 18 navede zap. št. 19. z besedilom: “Izgradnja izvennivojskega priključka Slovenska Bistrica Sever (Devina) na avtomobilski cesti A 10 Hoče–Arja vas.”
3. V točki 11.2. Obrazložitev se za obrazložitvijo k tč. 18 doda nova točka 19 z besedilom: “K točki 19: Izgradnja izvennivojskega priključka Slovenska Bistrica sever bo omogočila priključevanje promenih tokov iz ceste M 3-3 neposredno na A 10 (in obratno) brez vmesnega obremenjevanja mesta Slovenska Bistrica, skozi katerega sedaj poteka ves promet v smeri priključevanja magistralnih cest M 3-3 in M 10 na avtomobilsko cesto A 10. Z novim priključkom se bo bistveno zmanjšal tranzitni promet skozi mesto.”
4. V kartografskem delu dolgoročnega plana se karta št. 3 zasnova prometnega omrežja v merilu 1:25000 spremeni in dopolni z vsebino, ki je predmet tega odloka.
5. V kartografski dokumentaciji k planu na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000 se list Ptuj 11 spremeni in dopolni z vsebino, ki je predmet tega odloka.
3. člen
Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana
1. V besedilu srednjeročnega plana se dopolni II. poglavje prostorske sestavine srednjeročnega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986-1990, in sicer prva alinea točke c) poglavja 2.6. Gospodarska infrastruktura s podpoglavjem 2.6.1. Komunalne in cestne naprave ter objekti, kjer se za točko 3 doda nova točka 4 z naslednjim besedilom:
“4. Izvede se izvennivojski priključek avtomobilske ceste A 10 na magistralno cesto M 3-3 in sprejme programska zasnova za izvennivojski priključek Slovenska Bistrica Sever (Devina) na avtomobilski cesti A 10 Hoče–Arja vas.”
2. V poglavju 2.6.1. Komunalne in cestne naprave ter objekti se za točko d) doda nova točka e) z naslednjim besedilom:
“e) Programska zasnova za izvennivojski priključek Slovenska Bistrica Sever (Devina) na avtomobilski cesti A 10 Hoče–Arja vas.
1. Območje kompleksne graditve in podlage za določitev stavbnih zemljišč
Ureditveno območje oziroma območje kompleksne graditve, ki obsega prostor izvennivojskega avtocestnega priključka in z njim neposredno povezanih zemljišč, leži v dolini vodotoka Devine. Območje meri v dolžino 1 km, v širino pa 0,5 km in se razteza okoli današnjega križanja avtoceste A 10 in magistralne ceste M 3-3 ter potoka Devina. Skupna površina območja kompleksne graditve je 8,5 ha, od tega predstavljajo danes že obstoječe ceste in poti 3 ha. Ureditveno območje leži na območju krajevnih skupnosti Dr. Jagodiča, Alfonz Šarh in Spodnja Polskava.
Ureditveno območje oziroma območje kompleksne graditve sestavljata območje izključne rabe prostora za ceste (območje dveh zaviralno pospeševalnih pasov na avtomobilski cesti A 10, območje izključne rabe rekonstruirane magistralne ceste M 3-3, območje priključnih ramp, območja preloženih poljskih in gozdnih poti (deviacij)) in območje omejene rabe prostora ob cestah (območje obnove gozdnega roba).
Območje izključne rabe na območju kompleksne graditve so stavbna zemljišča. Območje kompleksne graditve zajema naslednje parcele ali njihove dele:
območje izključne rabe:
k.o. Spodnja nova vas
deli parcel 185/5, 680, 184/9, 185/6, 184/1, 184/12, 154/1, 154/2, 154/3, 154/4, 180/3, 155/2, 164/5, 185/4, 185/8, 184/4, 164/6, 178/2, 178/4, 178/7, 178/8, 185/2, 185/9, 184/2, 185/1, 658/8, 662/1, 662/2, 662/5, 180/4, 677, 679, 683, 685, 686, 164/8, 182, 183/1, 185/7, 186/1, 185/3, 184/3, 164/11, 193/1, 127/1, 184/13, 184/14, 184/5, 184/10, 662/9;
k.o. Pokoše
deli parcel 357/32, 359/1, 360/3, 357/5, 445/1, 445/2, 446/2, 436, 435, .38, 447, 365, 312/6;
k.o. Šentovec
deli parcel 865/2, 639/9 in 674;
območje omejene rabe:
k.o. Spodnja nova vas
deli parcel 178/2, 178/4, 178/7, 164/5, 164/6, 164/11, 155/2, 154/2, 680 in 683.
2. Tehnološki pogoji in omejitve za izvedbo posega
Naravne danosti za izvedbo priključka ne narekujejo posebnih omejitev. Izjema je površinska zamočvirjenost predela vzhodno od obstoječe avtomobilske ceste A 10 in njegova občasna poplavljenost zaradi vodotoka Devine, kar je potrebno pri gradbeni izvedbi priključka ustrezno upoštevati.
3. Organizacija dejavnosti in namenska raba površin ter zmogljivost predvidenega posega
Obstoječa raba površin na širšem območju priključka je kmetijska in gozdna, vzdolž magistralne ceste M 3-3 pa je nekaj stanovanjskih objektov.
Najpomembnejši element nove namenske rabe površin na območju kompleksne graditve bodo površine za ceste. Izvennivojski priključek bo zgrajen v obliki polovične deteljice z dvema nivojskima križiščema na M 3-3. Na priključnih rampah bo za obe smeri vožnje po en vozni pas. Na območju priključka bo obstoječa magistralna cesta M 3-3 rekonstruirana kot dvopasovnica z dodatnim pasom za leve zavijalce v obeh križiščih s priključnimi rampami. Na avtocesti bosta zgrajena dva zaviralno-pospeševalna pasova. Poljske in gozdne poti, ki bodo na ureditvenem območju prekinjene in zaradi tega deležne preložitev (t.i. deviacije poljskih in gozdnih poti), bodo izvedene kot enopasovnice.
Poleg samih cestnih teles spadajo k območju izključne rabe prostora za ceste še naslednji objekti in njim pripadajoče površine:
– gradbeni objekti v trasi cest (obstoječi most na M 3-3 preko potoka Devine in njegova delna razširitev oziroma rekonstrukcija, premostitvena objekta čez vodotok Devina na vzhodni priključni rampi in na deviaciji poljske poti, ki poteka vzporedno s to rampo),
– zaviralno-pospeševalna pasova na avtocesti (kot razširitev avtoceste),
– zemljiški pas ob cestnem telesu (vkopi, nasipi,…), katerega zunanja meja je hkrati meja cestnega sveta,
– objekti za odvodnjavanje (obcestni zemeljski jarki; delno preurejeni obstoječi odvodnik O-19, poglobitev in razširitev struge Devine, potrebni prepusti),
– zasaditev ob cestah na cestnem svetu,
– priključki deviacij poljskih poti in dovozi za stanovanjske objekte na M 3-3 v širini njenega cestnega sveta,
– prometna signalizacija, varovalne in zaščitne ograje,
– ureditve za ublažitev hrupa.
V območje omejene rabe prostora ob cestah spadajo tiste površine, kjer bo zaradi gradbenih del potrebno obnoviti gozdni rob.
Oblika priključka je zasnovana na ločenem sistemu za posamezne smeri vožnje. Ceste na območju priključka so dimenzionirane tako, da bodo zmogle povprečni letni dnevni promet vozil.
4. Vodnogospodarska, komunalna in energetska infrastruktura in njihove zmogljivosti
Preko trase bodočega priključka poteka vodovod, električni prosti vod nizke napetosti in kablovod za klic v sili, na jugovzhodnem delu plinovod, zahodno pa poteka mimo območja daljnovod visoke napetosti.
Vodovod: Na jugovzhodnem delu obravnavanega območja prečka priključno rampo 1,2-2 vodovod PEHD Ø 75, katerega je potrebno delno preložiti tako, da bo potekal bolj pravokotno na smer trase rampe, in ga zaščititi z betonskimi cevmi.
Drugo križanje cevovoda AC Ø 300 s cesto M 3-3 mora biti izvedeno z jeklenimi cevmi v betonskih ceveh.
Odvodnjavanje: Odvodnjavanje površinskih voda na priključnih rampah bo urejeno z odvodom voda v obcestne jarke. Ti bodo po večini odprti, iztok iz njih bo v vodotoka O-19 ali Devino. Za preprečevanje iztoka onesnaženih meteornih voda v vodotok Devino je predviden zemeljski zadrževalni bazen na odvodniku O-19 pred prečkanjem odvodnika in rampe 1,2-2.
Vodnogospodarske ureditve: Celotno območje predvidenih ureditev se nahaja v poplavnem območju. Za povečanje prevodnosti obstoječe struge potoka Devine in različnih odvodnikov ter za doseganje 100-letne poplavne varnosti bodo potrebni različni ureditveni posegi:
– poglobitev in razširitev struge Devine,
– povečanje prevodnosti mostu na Devini,
– ureditev struge odvodnika O-19,
– izbira ustreznih dimenzij novih prepustov in mostov,
– zagotovitev potrebne stopnje varovanja vodotokov pred onesnaženji.
Elektrika: Električni vod nizke napetosti prečka cesto M 3-3 na dveh mestih ter na enem mestu priključno rampo avtoceste. Potrebna bo prestavitev prostega voda južno od avtoceste na nove drogove tako, da bo zagotovljena zahtevana prosta višina pod vodi ter kabliranje prostega voda južno od viadukta Devina na delu od viadukta proti vzhodu.
Javna razsvetljava: Izvozno-uvoznim rampam se zagotovi javno razsvetljavo z navezavo na nizkonapetostno elektro omrežje.
Plin: Izvozno-uvozna rampa 1,2-2 se nahaja v zaščitnem pasu razdelilnega magistralnega plinovoda R-14 za podjetje Impol Slovenska Bistrica. Na enem delu se rampa približa plinovodu na ca. 100 m.
Zveze: Na območju priključka ni obstoječih nadzemnih in zemeljskih telekomunikacijskih instalacij. Na obstoječi polovici avtoceste poteka le kabel za klic v sili, ki ga je pred izvedbo potrebno zakoličiti in ustrezno zaščititi.
5. Usmeritve za krajinsko, urbanistično in arhitekturno oblikovanje
Za krajinsko oblikovanje veljajo naslednje usmeritve:
– ohraniti odprtost doline, kar zagotavlja percepcijsko zanimivo sekvenco dela avtoceste in istočasno omogoča razpoznavnost oziroma orientacijo v prostoru;
– obstoječo konfiguracijo terena ohraniti v čim večji meri;
– v čim večji meri ohraniti in po končanih gradbenih delih na prizadetem območju ponovno vzpostaviti za ta prostor značilen preplet njivskih in travniških površin z gozdovi;
– posegati v gozd samo neposredno na mestu izgradnje priključka; v gozd ne odstranjevati gradbenega materiala in ga tudi začasno tu ne deponirati;
– obnoviti vegetacijo po ureditvi odvodnika O-19 in vodotoka Devina;
– obnoviti gozdni rob na mestih posega v gozd z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Avtocestni nadvoz s svojo pojavnostjo v prostoru predstavlja točko orientacije. Ureditev okolja naj upošteva in ohranja to značilnost.
Bodoči stavbni in infrastrukturni objekti (kolikor bodo tu v prihodnosti kdaj načrtovani), programsko vezani na dejavnost avtoceste, morajo s svojo obliko izražati funkcijo in naj ne povzemajo oblikovalskih načel stavbne dediščine ali okoliške arhitekture. Oblikovanje protihrupnih zidov naj bo kvalitetno v smislu zagotavljanja pestrosti materialov in usklajeno barvno raznovrstno. Novi premostitveni objekti cestne infrastrukture naj se oblikujejo skladno z obliko obstoječih objektov. Ograje mostov morajo biti zasnovane transparentno.
6. Usmeritve za varovanje in izboljšanje naravnih vrednot okolja
Predvideni priključek ne posega v zavarovano ali nezavarovano območje naravnih znamenitosti.
Del plodne zemlje, ki bo zaradi gradnje odstranjen in kasneje ponovno uporabljen za humusiranje cestnih brežin in platojev ter deponij viškov materiala, je potrebno začasno deponirati na ustrezni lokaciji v bližini območja priključka. Poskrbeti je potrebno za strokovno manipulacijo s plodno zemljo (pedološki profili, globina odkopa, čas odkopa, lokacija začasne deponije,…).
Viški ostalega odkopanega zemeljskega materiala se deponirajo na območju priključka med avtocesto, vodotokom Devina in rampo na vzhodni strani avtoceste.
Pri gradnji je potrebno obstoječo vegetacijo na območju priključka ohranjati v največji možni meri. To posebej velja za gozd. Vodotok Devina in ostale vodne površine na in v okolici priključka je potrebno zavarovati pred možnostjo izcejanja oziroma izliva cementnega mleka in naftnih derivatov vanje.
Izgradnja priključka bo posegla tudi na kmetijska zemljišča, ki so z dolgoročnim planom občine opredeljena kot kmetijska zemljišča, trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Taka zemljišča bo potrebno nadomestiti z usposobitvijo drugih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo vsaj v enakem obsegu.
Po izgradnji priključka bo potrebno izvajati monitoring glede onesnaževanja tal in indikatorskih rastlin in nato (glede na rezultate monitoringa) opredeliti rabo kmetijskih zemljišč.
7. Usmeritve za varovanje in izboljšanje antropogenih vrednot okolja
Predvideni priključek ne posega v zavarovano ali nezavarovano območje kulturnih spomenikov. Zaradi bližine morebitnih arheoloških najdb (zlasti na južnem obrobju območja, kjer je nedaleč od območja priključka zavarovano arheološko območje oziroma območje omejene rabe ob kulturnem spomeniku) je tekom gradnje potreben arheološki nadzor zemeljskih del. V primeru najdbe oziroma pozitivne kulturne plasti je potrebno omogočiti zaščitna arheološka izkopavanja.
V zvezi z obremenitvami okolice priključka velja, da bodo te obremenitve v celoti obremenitev (glede na avtocesto) predstavljale manjši del. Glede na prognoze nivojev hrupa ob priključku bo potrebna zaščita stanovanjskih objektov. Za stanovanjske objekte je potrebna pasivna zaščita (zamenjava oken in zaščita fasade) za zaščito proti hrupu, ki ga povzroča promet na magistralni cesti M 3-3, in monitoring hrupa po izgradnji priključka, ki bi opredelil morebitne naknadne ukrepe.
Izračunane povprečne letne koncentracije žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, svinca in dima so pod dovoljeno letno mejno koncentracijo.
Vzdolž priključnih ramp in avtoceste je potrebno za zaščito ljudi in živali ter za zagotovitev varnosti prometa postaviti varovalno ograjo.
Izgradnja priključka ne zahteva rušenja stanovanjskih ali drugih zgradb.
8. Usmeritve za rabo prostora z vidika obrambe in zaščite
Na celotnem območju, ki ga obravnava programska zasnova, se poplavne razmere ne smejo poslabšati. Na cestah ne sme priti do odtekanja nevarnih snovi v vodotok Devina oziroma v podtalje. Brežine vkopov in nasipov morajo biti takega nagiba in tako stabilizirane ter protierozijsko zaščitene, da ne bo prišlo do zdrsov in plazenja. Cestno telo mora biti tako zavarovano, da v slučaju prometnih nesreč ne bo prišlo do poškodb stanovanjskih in drugih objektov.
9. Etapnost izvajanja posegov
Avtocestni priključek bo izveden v eni etapi.
10. Tolerance
Vsi predvideni ukrepi se podrobno opredelijo v lokacijskem načrtu. V lokacijskem načrtu so pri realizaciji določil iz programske zasnove dopustna odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo rešitve, ki so bolj primerne s prometno tehničnega, okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.”
3. Z vsebino, ki je predmet tega odloka, se spremeni in dopolni kartografska dokumentacija k srednjeročnemu planu.
4. člen
Kartografski del in kartografska dokumentacija
1. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana so vrisane na topografskih kartah v merilu 1:25000 – karta zasnova prometnega omrežja in v preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000 kartografske dokumentacije k planu – list Ptuj 11.
2. Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana so prikazane v kartografski dokumentaciji k planu: na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000 – list Ptuj 11 ter na naslednjih kartah programskih zasnov:
– Uradna katastrska kopija v merilih 1:2880 in 1:2500,
– Meja območja kompleksne graditve in obodna parcelacija v merilu 1:1000,
– Namenska raba površin v merilu 1:5000,
– Komunalna in energetska infrastruktura v merilu 1:5000.
5. člen
Prehodna in končna določba
1. Z uveljavitvijo tega odloka se razveljavi srednjeročni plan občine v delu, za katerega velja programska zasnova za lokacijski načrt za prestavitev ceste M 3-3 Slovenska Bistrica – Šikole, in sicer v delu, ki se nanaša na območje križanja M 3-3 in A 10, ter ga nadomešča programska zasnova za izvennivojski priključek Slovenska Bistrica Sever (Devina) na avtomobilski cesti A 10 Hoče – Arja vas.
2. Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0101-14/96
Slovenska Bistrica, dne 28. junija 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Slovenska Bistrica
dr. Janko Čar l. r.