Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 1. člena zakona o spremembah zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 8/96), 9. člena zakona o zdravstveni dejavnosti št. 9/92), 1. člena zakona o spremembi zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/96) in 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 33/95) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 14. redni seji dne 28. 6. 1996 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi zdravstvenega doma Slovenska Bistrica
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
Občina Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: ustanovitelj) s tem odlokom usklajuje odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: zavod) (Uradni list RS, št. 20/91) z veljavno zakonodajo na področju zdravstvene dejavnosti tako, da v novem besedilu glasi:
II. IME IN SEDEŽ USTANOVITELJA
2. člen
Ime ustanovitelja zavoda je: Občina Slovenska Bistrica, s sedežem na Kolodvorski 10, 2310 Slovenska Bistrica.
III. IME IN SEDEŽ JAVNEGA ZAVODA
3. člen
Ime javnega zavoda je Zdravstveni dom Slovenska Bistrica.
Sedež zavoda je Partizanska 30, 2310 Slovenska Bistrica.
Skrajšano ime zavoda je Zdravstveni dom.
4. člen
Zavod lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanovitelja. V pravnem prometu mora zavod uporabljati ime iz predhodnega člena.
IV. ORGANIZIRANOST JAVNEGA ZAVODA
5. člen
Notranjo organizacijo zavoda, organizacijske in strokovne enote in lokacije, na katerih zavod organizira izvajanje dejavnosti, določa zavod s statutom.
V. DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA
6. člen
Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
Dejavnost javnega zavoda Zdravstveni dom Slovenska Bistrica je osnovno zdravstveno varstvo prebivalcev na območju Občine Slovenska Bistrica, in sicer:
– preventivno zdravstveno varstvo vseh prebivalcev na območju Zdravstvenega doma,
– službo splošne medicine in nujne medicinske pomoči z nujnim reševalnim prevozom,
– zdravstveno varstvo otrok in mladine,
– zobozdravstveno službo,
– patronažno službo in nego bolnika na domu in
– finančne, knjigovodske in računovodske storitve.
Dejavnost iz prvega odstavka tega člena je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti naslednja:
– 85.121 Osnovna zdravstvena dejavnost,
– 85.122 Specialistična ambulantna dejavnost,
– 85.13 Zobozdravstvena dejavnost,
– 85.14 Druge zdravstvene dejavnosti.
VI. ORGANI ZAVODA
7. člen
Z zavodom upravljajo in vodijo posle zavoda v mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z zakonom določata ta odlok oziroma statut zavoda:
– svet zavoda,
– direktor zavoda,
– strokovni svet zavoda.
Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut zavoda.
a) Svet zavoda
8. člen
Svet zavoda sestavljajo:
– trije predstavniki delavcev zavoda,
– trije predstavniki zavarovancev in drugih uporabnikov,
– trije predstavniki ustanovitelja.
Predstavnike delavcev zavoda izvolijo vsi v zavodu zaposleni delavci neposredno na tajnih volitvah po postopku in na način, ki ga v skladu z zakonom določa statut zavoda. S statutom zavoda se določita tudi postopek in način odpoklica predstavnikov zaposlenih v svetu zavoda.
Predstavnika uporabnikov oziroma zavarovancev imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Predstavnika ustanovitelja imenuje občinski svet v skladu s statutom občine.
9. člen
Mandat članov sveta traja štiri leta.
10. člen
Svet zavoda:
– sprejema statut in druge splošne akte, ki urejajo zadeve iz pristojnosti sveta zavoda,
– sprejema program dela in razvoja zavoda,
– spremlja izvrševanje programa dela,
– sprejema finančni načrt,
– sprejema zaključni račun,
– odloča o najemanju dolgoročnih kreditov,
– daje soglasje k sklepanju pogodb in sprejetim odločitvam, za katere je tako določeno v statutu,
– predlaga ustanovitelju spremembo ali razrešitev dejavnosti,
– daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posamičnih vprašanjih,
– sprejema program razreševanja presežnih delavcev zavoda,
– imenuje in razrešuje glavnega direktorja zavoda s soglasjem ustanovitelja,
– na predlog glavnega direktorja imenuje in razrešuje pomočnika glavnega direktorja za medicinske zadeve,
– imenuje in razrešuje člane disciplinske komisije, komisije II. stopnje, izvršilnih organov in stalnih ali občasnih komisij,
– opravlja druge zadeve v skladu z zakonom in s tem aktom.
b) Direktor
11. člen
Direktorja imenuje svet zdravstvenega doma v soglasju z ustanoviteljem.
12. člen
Direktor zdravstvenega doma:
– predstavlja in zastopa zdravstveni dom,
– organizira in vodi delo in poslovanje zdravstvenega doma,
– odgovarja za zakonitost dela,
– vodi strokovno delo zdravstvenega doma,
– odgovarja za strokovnost dela zdravstvenega doma,
– odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev,
– sklepa pogodbe do višine, ki jo določa statut,
– imenuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
– odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam,
– sprejema splošne akte zavoda, razen tistih, ki so v pristojnosti sveta zavoda,
– opravlja druge zadeve na podlagi zakona.
c) Strokovni svet
13. člen
Naloge, sestavo in način oblikovanja strokovnega sveta določa statut zavoda.
VII. DELOVNA RAZMERJA
14. člen
Delovna razmerja ter udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic, se ureja v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti zavoda.
VIII. SREDSTVA ZA DELO ZDRAVSTVENEGA DOMA
15. člen
Zdravstveni dom pridobiva sredstva s plačili za opravljene zdraavstvene storitve, iz sredstev proračuna občine, iz pogodbenih razmerij z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zasebnimi zdravstvenimi sodelavci koncesionarji ter iz drugih virov, določenih z zakonom.
16. člen
Ustanovitelj iz občinskega proračuna zagotavlja sredstva za investicije in za druge obveznosti, določene z zakonom in tem odlokom na osnovi sprejetega programa zdravstvenega varstva v občini.
17. člen
Zdravstveni dom lahko za izboljšanje materialne osnove dela, za nabavo specifične ali nadstandardne opreme ali za izvedbo nadstandardnega programa oziroma za organizacijo in izvajanje izrednih aktivnosti, zbira sredstva od donatorjev neposredno ali prek donatorskega sklada, ustanovljenega na ravni občine.
IX. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA
18. člen
Zdravstveni dom samostojno gospodari s sredstvi prihodkov, ki ga ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za razvoj, medicinsko-tehnološko posodobitev in opravljanje dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki zdravstveni dom nameni za investicije v opremo ali za obnovo in vzdrževanje opreme. Del presežka pa se po predhodnem soglasju ustanovitelja lahko nameni za stimulativno nagrajevanje delavcev.
19. člen
Primanjkljaj sredstev v poslovanju zdravstvenega doma, izkazan v medletnem in letnem poslovnem poročilu, krije ustanovitelj le, če zdravstveni dom z analizo stanja dokaže, ustanovitelj pa ugotovi, da je do primanjkljaja prišlo zaradi motenj v poslovanju, ki imajo za posledico dispariteto med kalkulativnimi elementi cen storitev in realiziranimi cenami. Pri tem mora zdravstveni dom dokazati, da ima sistemizirano in zasedeno število delovnih mest v skladu z normativi in standardi in v skladu s programi, dogovorjenimi na ravni občine ter da je realizirana masa sredstev za plače enaka ali nižja od zneska vkalkuliranih plač za obdobje, v katerem se ugotavlja primanjkljaj.
20. člen
Primanjkljaj sredstev, ugotovljen iz naslova preveč izplačanih plač, krije zdravstveni dom.
21. člen
Če zdravstveni dom v medletnem ali letnem obračunskem obdobju izkaže presežek prihodkov nad odhodki in presežek nameni za stimulacijo zaposlenih v skladu z zakonom, kasneje pa izkaže primanjkljaj, ga mora pokriti v breme sredstev za plače najkasneje v naslednjem obračunskem obdobju, razen če dokaže, da financer še ni izpolnil svoje obveznosti v celoti.
22. člen
Realizacija prihodkov zdravstvenega doma iz dejavnosti, ki ni predmet osnovnih dejavnosti (lastne realizacije), je prihodek zdravstvenega doma, s katerim samostojno razpolaga, če v celoti in realno pokrije stroške take dejavnosti, ki bremenijo osnovno dejavnost.
Prihodke iz prvega odstavka tega člena zdravstvenega doma se ne more razporejati v investicje ali za druge namene, iz naslova katerih bi nastale višje obveznosti financiranja, če k temu ne da soglasja ustanovitelj.
X. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZDRAVSTVENEGA DOMA V PRAVNEM PROMETU
23. člen
Zdravstveni dom odgovarja za svoje obveznosti s premoženjem, s katerim razpolaga.
Zdravstveni dom je pravna oseba. V pravnem prometu s tretjimi osebami ima vsa pooblastila, razen za promet z nepremičninami, kjer je potrebno soglasje ustanovitelja.
24. člen
Zdravstveni dom lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je določena s tem odlokom in vpisom v sodni register.
25. člen
V pravnem prometu zastopa in predstavlja zdravstveni dom direktor neomejeno.
26. člen
Zdravstveni dom je dolžan skrbeti za vzdrževanje in obnavljanje stavb in prostorov, ki jih je v soglasju z ustanovitelji oddal v najem ali v zakup koncesionarjem ter vzdrževati in obnavljati opremo v teh prostorih, v skladu s po- godbo.
27. člen
Zdravstveni dom je dolžan dati koncesionarju možnost najema prostih prostorov in opreme, ki jih ne potrebuje za opravljanje javne zdravstvene službe, ter omogočiti vlaganje lastnih najemnikovih sredstev v prostore in opremo.
28. člen
Zdravstveni dom je dolžan koncesionarja na njegove stroške vključiti v strokovno izpopolnjevanje, ki ga organizira za svoje zdravnike in zobozdravnike oziroma za druge svoje zdravstvene delavce.
XI. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZDRAVSTVENEGA DOMA
29. člen
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zdravstvenega doma, ki jih zdravstveni dom prevzame, ali se zanje obveže le iz pravnih poslov v okviru dejavnosti zdravstvenega doma, določene s tem odlokom ter na osnovi programa dela zdravstvenega doma, h kateremu je dal predhodno soglasje.
XII. DRUGE MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZDRAVSTVENEGA DOMA
30. člen
Zdravstveni dom je dolžan ustanovitelju najmanj enkrat letno pošiljati podatke o poslovnih rezultatih zdravstvenega doma ter druge podatke, ki so nujni za izvrševanje funkcije ustanovitelja.
31. člen
Ustanovitelj je dolžan zdravstvenemu domu zagotavljati sredstva za njegovo delo v okviru dogovorjenega in v občinskem proračunu opredeljenega programa po dinamiki, ki jo z zdravstvenim domom predhodno dogovori ter po vrsti sredstev, ki jih za delo zdravstvenega doma zagotavlja ustanovitelj.
Zdravstveni dom ne sme prevzemati finančnih obveznosti izven dogovorjenega programa.
32. člen
Zdravstveni dom mora od ustanovitelja:
– pridobiti soglasje k določbam statuta,
– pridobiti soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja,
– pridobiti soglasje k statutarnim spremembam in
– pridobiti soglasje k spremembi ali razrešitvi dejavnosti.
Če ustanovitelj ne odloči o izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka v roku 60 dni od vložitve zahtevka se šteje, da je soglasje izdal.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
V skladu z 8. členom tega odloka, morajo delavci zavoda izvoliti, ustanovitelj in zavod za zdravstveno zavarovanje pa imenovati svoje predstavnike v svet zavoda, v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
34. člen
Svet zavoda mora v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka uskladiti in sprejeti predlog statuta zavoda ter ga predložiti občinskemu svetu. Svet zavoda sprejme statut zavoda po prejetju soglasja občinskega sveta k predlogu statuta zavoda.
35. člen
Prebivalci občine Slovenska Bistrica, za katero je zdravstveni dom izvajal zdravstveno varstvo do uveljavitve tega odloka, ohranijo enake pravice pri uveljavljanju zdravstvenega varstva.
36. člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem listu RS.
37. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma (Uradni list RS, št. 20/91).
Slovenska Bistrica, dne 28. junija 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Slovenska Bistrica
dr. Janko Čar l. r.
