Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) minister za šolstvo in šport izdaja

Normativi in standardi so podlaga za sistemizacijo in zasedbo delovnih mest v višjih strokovnih šolah in določitev obsega sredstev za plače s prispevki in davke ter druge osebne prejemke v skladu z zakonom ter materialnih stroškov za izvedbo izobraževalnega programa za redni študij.

Osnova za opredelitev števila delovnih mest in strokovnih delavcev je izobraževalni program ter število vseh redno vpisanih študentov višje šole (v nadaljevanju: študenti) oziroma število redno vpisanih študentov v posamezni letnik.
V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega polnega delovnega časa se v višji strokovni šoli sistemizira:
– delovno mesto ravnatelja višje strokovne šole za vsako višjo šolo;
– delovno mesto predavatelja višje šole za 16 ur tedenske učne obveznosti;
– delovno mesto predavatelja višje šole; organizatorja praktičnega izobraževanja za posamezni izobraževalni program, in sicer za 150 študentov 1 delovno mesto;
– delovno mesto inštruktorja z visoko oziroma višjo izobrazbo za 20 ur tedenske učne obveznosti;
– delovno mesto laboranta z višjo izobrazbo za 25 ur laboratorijskih vaj tedensko.

Višja strokovna šola lahko za študente organizira športno vzgojo. Število delovnih mest učiteljev športne vzgoje se določi glede na število redno vpisanih študentov, in sicer tako, da se za 600 študentov sistemizira 1 delovno mesto.

Eno delovno mesto knjižničarja, za polni delovni čas, se sistemizira na vsaki višji strokovni šoli.

Za urejanje študentskih in študijskih zadev ter administrativno-računovodskih del se na višji strokovni šoli, ki je vzgojno-izobraževalni zavod, sistemizirajo delovna mesta glede na velikost in naloge višje šole, pri čemer sredstva za plače teh delavcev ne smejo presegati 9% sredstev za plače strokovnih delavcev.
Višja strokovna šola, ki je vzgojno-izobraževalni zavod, sistemizira za opravljanje tehnično-vzdrževalnih del enega delavca s srednjo strokovno izobrazbo.
Višja strokovna šola, ki je vzgojno-izobraževalni zavod, sistemizira na 900 m2 neto talne hišne površine eno mesto snažilke s I. stopnjo izobrazbe.
Delovna mesta za administrativno-računovodska in tehnično-vzdrževalna dela na višji strokovni šoli, ki je organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda, se določijo v skladu z normativi, ki veljajo za pretežni del dejavnosti vzgojno-izobraževalnega zavoda.

Višja strokovna šola začne z izvajanjem izobraževalnega programa, če je v 1. letnik vpisanih vsaj 30 študentov. Izvajanje istega izobraževalnega programa z manjšim številom študentov (pod 30), po predhodni odobritvi ministra lahko izvaja le ena višja strokovna šola v državi.
Predavanja za obvezne predmete se izvajajo v eni skupini. V izjemnih primerih, če je število študentov pri posameznem predmetu večje od 150, je možno po predhodni odobritvi ministra izvajanje predavanj v dveh skupinah.
Pri izvajanju izbirnih predmetov je za posamezni predmet možno tudi manjše število študentov v skupini, vendar ne manj kot 20.
Teoretske oziroma seminarske vaje se izvajajo v skupinah z najmanj 30 študenti; če je skupin več, mora biti v zadnji skupini najmanj 20 študentov.
Laboratorijske vaje se izvajajo v skupinah z najmanj 15 študenti; če je skupin več, mora biti v zadnji skupini najmanj 10 študentov.

Fiksni materialni stroški, potrebni za izvedbo izobraževalnih programov, na posamezno višjo strokovno šolo:
I. kategorija: izobraževalni programi pretežno družboslovne usmeritve
15% sredstev za plače strokovnih delavcev;
II. kategorija: izobraževalni programi naravoslovno-tehnične usmeritve
18% sredstev za plače strokovnih delavcev;
Stroški šolskega prostora:
Stroški ogrevanja, poraba električne energije in vode se izračunavajo v odvisnosti od normirane velikosti šolskega prostora, in sicer:
I. kategorija: šole z izobraževalnimi programi pretežno družboslovne usmeritve
6 m2 na vpisanega študenta;
II. kategorija: šole z izobraževalnimi programi pretežno naravoslovno tehnične usmeritve
9 m2 na vpisanega študenta;
V izračunu stroškov na višjo strokovno šolo se upošteva naslednja normirana poraba:
– za ogrevanje: I. klimatska cona 68 Kwh/m2
II. “ 77 Kwh/m2
III. “ 85 Kwh/m2
– za električno energijo 20 Kwh/m2
– za vodo 1 m3/m2,
po cenah, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.