Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije – Sindikata delavcev Krajevnih skupnosti Moste – Polje, Krajevne skupnosti Moste – Selo, Krajevne skupnosti Nove Fužine in Krajevne skupnosti Polje, vsi Ljubljana, na seji dne 11. julija 1996

1. Izvrševanje 3. člena odloka o financiranju krajevnih skupnosti iz sredstev proračuna Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 19/96) se do končne odločitve začasno zadrži.
2. V času začasnega zadržanja se sredstva za strokovno administrativno delo iz 2. člena navedenega odloka krajevnim skupnostim zagotavljajo skladno s predpisi, navedenimi v 9. členu, ki sicer določa prenehanje njihove veljavnosti.

1. Pobudniki so z vlogami z dne 26. 4. 1996 in 5. 6. 1996 predlagali, da se oceni skladnost navedenega odloka s 155. členom ustave (prepoved povratne veljave pravnih aktov), 4. členom zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94) ter 62. členom statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95). Krajevna skupnost Nove Fužine pa poleg navedenega predlaga tudi, da se oceni skladnost navedenega predpisa z zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) in s pravilnikom o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Uradni list RS, št. 41/94, 56/94, 33/95). Pobudniki navajajo, da se navedeni odlok po določbi svojega 10. člena uporablja od 1. 1. 1996, čeprav je veljaven šele od 6. 4. 1996 dalje. Navaja se, da 3. člen navedenega odloka govori le še o financiranju po enega zaposlenega delavca v tajništvih krajevnih skupnosti. To naj bi pomenilo, da ni več denarja za morebitnega drugega zaposlenega, kar je situacija v teh krajevnih skupnostih. Ker krajevne skupnosti niso profitne skupnosti ali podjetja, naj bi po tem odloku ne bi imele več možnosti plačevati drugega redno zaposlenega administrativnega delavca. To naj bi pomenilo, da take delavce lahko le še odpustijo. Ker v Ljubljani še ni novih oblik skupnosti, naj bi bil odlok tudi v nasprotju s 4. členom zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Po tem členu sedanje krajevne skupnosti nadaljujejo z delom do konstituiranja novih skupnosti. Odlok naj bi bil tudi v nasprotju z 62. členom navedenega statuta, ker naj ne bi bil sprejet na predpisan način, namreč z dvetretjinsko večino.
2. Mestni svet Mestne občine Ljubljana je, pozvan po prvem in četrtem odstavku 26. člena ZUstS (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), odgovoril na vse navedene pobude. Meni, da imajo krajevne skupnosti lahko tudi druge vire financiranja kot tiste, ki jim jih zagotavlja Mestna občina Ljubljana v svojem proračunu. Zato bi morale višja plačila ali plačila več delavcem zagotavljati iz drugih virov, saj se po 3. členu navedenega odloka zagotavljajo le sredstva za financiranje za delovno mesto strokovnega sodelavca I. Na očitek retroaktivnosti odgovarja, da je bilo stališče statutarnopravne komisje, da je potrebno določilo o uporabi odloka za nazaj črtati. Te pripombe pa da predlagatelj zakona (župan) ni upošteval, ker je menil, da se določbe, ki se nanašajo na določitev višine sredstev za financiranje nalog uporabnikov, uporabljajo od 1. januarja dalje, pri čemer se je skliceval na 57. člen zakona o lokalni samoupravi ter 23. člen odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana. Ta naj za leto 1996 še ne bi bil sprejet, za leto 1995 pa je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 48/95 in 77/95. Nadalje navaja, da se izpodbijani odlok po 10. členu uporablja le do ustanovitve novih skupnosti, sprejet pa naj bi bil z dvetretjinsko večino vseh svetnikov, torej z večino, ki se zahteva za sprejem statuta (zanj naj bi glasovalo 33 od 45 svetnikov).
3. Z vlogo z dne 28. 6. 1996 je prvi pobudnik zaprosil za pospešitev obravnavanja oziroma za ustrezno začasno odločitev, zaradi možnega nastanka še težjih posledic. Ocenjuje, da krajevne skupnosti sredi leta ne morejo sprejeti obveznosti, da iz lastnih virov plačujejo drugega zaposlenega, saj bi zato morale uporabljati druga namenska sredstva (denar od pokopališč, vodovodov in drugih zadev, ki so jim jih zaupali krajani; denar od dobrodelnih prispevkov posameznikov ali podjetij, ki so jih zbrali za posamezne kulturne, okoljevarstvene ali socialne programe). Ker naj bi Mestna občina Ljubljana s 1. 1. 1996 prevzela vse premoženje krajevnih skupnosti, tudi sredstva od najemnin ne pridejo v poštev. Drugačnih sredstev pa naj krajevne skupnosti ne bi imele. Tudi sicer naj ne bi bilo jasno, kako naj bi se (brez vsakih navodil) taka sredstva spremenila v plačo delavcev, pri čemer naj bi bilo vprašljivo, ali je to sploh možno.

4. Ustavno sodišče je vse obravnavane pobude zaradi skupnega obravnavanja združilo.
5. Prvi pobudnik predlaga tudi začasno zadržanje po 39. členu ZUstS. Ta določa, da sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Iz vloge z dne 28. 6. 1996 kot tudi iz prejšnjih vlog izhaja, da naj krajevne skupnosti zaradi izpodbijanega odloka ne bi imele več zadostnih sredstev za financiranje nekaterih svojih zaposlenih delavcev, zaradi česar je mogoče pričakovati, da jim bodo odpovedana delovna razmerja.
6. Izpodbijani predpis je sicer predpis lokalne skupnosti in bi bila tako v primeru, da se ugotovi njegova nezakonitost ali protiustavnost, možna poleg razveljavitve tudi odprava, ki učinkuje za nazaj (45. člen ZUstS). Kljub temu ustavno sodišče ocenjuje, da bi, kolikor bi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev krajevnih skupnosti, kar je posledica izpodbijanega odloka, prišlo do odpovedi delovnih razmerij (kar se v dani situaciji ne zdi nerealno pričakovanje), s tem ti delavci lahko utrpeli škodljive posledice, ki bi jih bilo kasneje težko popraviti. Zaradi tega je do končne odločitve zadržalo uporabo 3. člena, ki določa, da za opravljanje strokovno administrativnih del pripadajo vsem krajevnim skupnostim sredstva (zgolj) v višini, ki je določena z zakonom za (eno) delovno mesto strokovnega sodelavca I.
7. V drugi točki je določen tudi način izvršitve na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS. Zgolj začasno zadržanje bi namreč pomenilo, da so krajevne skupnosti za zagotavljanje osebnih dohodkov delavcev zaradi določbe 9. člena izpodbijanega zakona, ki določa prenehanje veljavnosti v njem navedenih predpisov, brez vseh sredstev. Zato se je ustavno sodišče odločilo, da se v času začasnega zadržanja za financiranje strokovno – administrativnih del v krajevnih skupnostih uporabljajo predpisi, navedeni v 9. členu izpodbijanega odloka, ki sicer določa prenehanje njihove veljavnosti. Iz sredstev proračuna Mestne občine Ljubljana se za financiranje teh delavcev v krajevnih skupnostih v tem času torej zagotavljajo sredstva v višini kot pred sprejetjem izpodbijanega odloka, po starih predpisih.

8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ter drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.