Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Plutal d.d., Ljubljana, ki jo zastopata Miro Senica in Barbara Menart-Senica, odvetnika v Ljubljani, na seji dne 11. julija 1996

Določba četrtega odstavka 126. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list SFRJ, št. 84/89) ni v neskladju z ustavo.

1. Pobudnik zatrjuje, da je upnik Kranjske hranilnice in posojilnice d.d. v stečaju (v nadaljevanju: stečajni dolžnik), da je zoper stečajnega dolžnika pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 5. julija 1995 vložil tožbo (št. II Pg 134/95) in da je istočasno z vložitvijo tožbe terjatev prijavil v stečajnem postopku. Navaja, da je terjatev prijavil po poteku roka, določenega za njeno prijavo. Pobudnikova terjatev naj bi temeljila na sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, št. VIII Pg 471/93 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. CPg 362/94 z dne 9. decembra 1993 in sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. III Ips 56/94 z dne 24. novembra 1994. Revizijsko sodbo, št. III Ips 56/94 naj bi bil pobudnik prejel 12. januarja 1995. Razlog za to, da je prijavil terjatev in vložil tožbo zoper stečajnega dolžnika šele 5. julija 1995, ne pa prej, naj ne bi bil na njegovi strani.
2. Pobudnik izpodbija četrti odstavek 126. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL). Navaja, da ZPPSL v 124., 125. in 126. členu določa, da se na naroku za preizkus terjatev preizkušajo terjatve, prijavljene v roku, določenem za njihovo prijavo, in terjatve, prijavljene po poteku tega roka, vendar pred zaključkom naroka za preizkus terjatev. Pobudnik meni, da se v skladu z drugim odstavkom 124. člena ZPPSL terjatve, prijavljene po poteku roka za prijavo in naroka za preizkus terjatev, preizkusijo na poznejšem naroku, ki ga določi stečajni senat. Prijave, vložene po zaključku naroka za obravnavo osnutka glavne razdelitve, pa se zavržejo.
3. Po mnenju pobudnika izpodbijani zakon v celoti dopušča možnost, da upniki svoje terjatve prijavijo po roku za prijavo in še tudi po naroku za preizkus terjatev, a pred zaključkom naroka za obravnavo osnutka glavne razdelitve. Po drugem odstavku 124. člena bi se po navedbah pobudnika morale preizkusiti tudi terjatve, prijavljene po roku, določenem za njihovo prijavo. To pa po prepričanju pobudnika onemogoča ZPPSL z izpodbijano določbo četrtega odstavka 126. člena za tiste terjatve, ki so bile naknadno prijavljene, pa so bile prerekane. Te terjatve se na podlagi izpodbijane določbe ne upoštevajo pri glavni razdelitvi, če niso ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka. Taka izključitev terjatev naj bi bila v nasprotju z načelom enakega obravnavanja upnikov in v nasprotju z načeli pravne države. Sodišču, ki vodi stečajni postopek, naj bi izpodbijana določba omogočala, da se te terjatve ne preizkusijo na naknadnem naroku.
4. Pobudnik naj bi bil terjatev prijavil skoraj leto pred narokom za obravnavo osnutka glavne razdelitve. Če stečajni upravitelj za pobudnika ne bi opravil rezervacije, naj bi pobudnik izgubil možnost poplačila iz stečajne mase. Po pobudnikovem prepričanju naj bi izpodbijana določba onemogočala enako varstvo stečajnih upnikov, zato meni, da je v nasprotju z 22. členom ustave. Pobudniku naj bi bila odvzeta tudi pravica do pravnega sredstva, zato naj bi bila zakonska ureditev tudi v nasprotju s 25. členom ustave. Po navedbah pobudnika je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 22. aprila 1996 že potrdilo osnutek glavne razdelitve in razpisalo narok na dan 22. maja 1996, zato naj bi bili podani razlogi, da ustavno sodišče do dokončne odločitve zadrži izvajanje izpodbijane določbe ZPPSL.

5. Glede na to, da so izpolnjeni pogoji iz 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), je ustavno sodišče pobudo sprejelo in takoj nadaljevalo z odločanjem o sami stvari.
6. Pobudnik izpodbija ZPPSL, ki je z uveljavitvijo zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS št. 67/93 – v nadaljevanju: novi ZPPSL) prenehal veljati. Ker pa je bil stečajni postopek zoper stečajnega dolžnika začet pred uveljavitvijo novega ZPPSL, se v skladu s prvim odstavkom 196. člena tega zakona nadaljuje in konča po predpisih, ki so veljali do njegove uveljavitve. Ker se za stečajni postopek izpodbijani zakon še uporablja, je za oceno njegove ustavnosti ustavno sodišče pristojno.
7. Stečaj je z zakonom urejena oblika prenehanja gospodarskega subjekta po postopku, ki ga vodi sodišče ob sodelovanju upnikov stečajnega dolžnika. Eno izmed pomembnih načel stečajnega postopka je načelo pospešitve postopka, ki ga je zakonodajalec izpodbijanega zakona uzakonil s tem, ko je v 8. členu določil, da je stečajni postopek hiter, kar se odraža v nekaterih posebnostih, določenih v II. poglavju ZPPSL.
8. V členih 124 do 128 je zakonodajalec uredil preizkušanje v stečaju prijavljenih terjatev. V četrtem odstavku 126. člena, ki ga pobudnik izpodbija, je določil, da se prerekane terjatve, ki so jih upniki prijavili sodišču po poteku roka, določenega za njihovo prijavo, ne upoštevajo pri glavni razdelitvi, razen če so pravnomočno ugotovljene do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka.
9. Izpodbijana določba ZPPSL očitno ni v neskladju z ustavo. V skladu s 125. členom ZPPSL se mora stečajni upravitelj o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo prizna ali prereka, prerekati pa jo smejo tudi upniki. Prijavljene terjatve veljajo torej za ugotovljene, če jih stečajni upravitelj oziroma nobeden izmed upnikov, navzočih na naroku za preizkus terjatev, ne prereka. Citirana določba o ugotavljanju terjatev velja za vse terjatve, ne glede na to, ali so bile prijavljene v roku, ali po njem. Vse ugotovljene terjatve, ne glede na to, kdaj so bile prijavljene, se tudi upoštevajo pri glavni delitvi. To velja tako za terjatve, ki so ugotovljene, ker niso bile prerekane, kot tudi za prerekane terjatve, katerih obstoj je bil ugotovljen do razdelitvenega naroka s pravnomočno sodbo. Samo prerekanje torej ni podlaga, da bi upnik bil izključen iz delitve, lahko pa povzroči, da ob glavni razdelitvi njegova terjatev še ne bo pravnomočno ugotovljena. Zakonodajalec je zato v 139. členu ZPPSL določil, da se za prerekane terjatve, glede katerih so upniki pravočasno začeli poseben postopek in o tem obvestili stečajni senat, opravi rezervacija, zaradi česar se dokončna razdelitev stečajne mase in zaključitev stečajnega postopka odložita. Pogoj za rezervacijo je torej po določbi 139. členu zakona pravočasna vložitev ugotovitvene tožbe, po izpodbijani določbi četrtega odstavka 126. člena zakona pa tudi pravočasna prijava terjatve.
10. Načelo hitrosti stečajnega postopka zahteva, da pride do poplačila upnikov in zaključitve stečajnega postopka v najkrajšem času, kolikor to omogoča načelo varstva interesov upnikov. Odlaganje dokončne razdelitve stečajne mase v čas po glavni razdelitvi pomeni odstop od načela hitrosti stečajnega postopka. Takšen odlog, ki sicer pomeni poseg v interese upnikov, katerih terjatve so že ugotovljene, je nujen zaradi varstva interesov upnikov, ki so spoštovali vse roke, predpisane v stečajnem postopku, drugi upniki ali stečajni upravitelj pa so njihove terjatve prerekali. Zakonodajalec pa je utemeljeno vezal pravico do rezervacije z izločitvijo dela stečajne mase na to, ali so upniki spoštovali zakonske roke za prijavo terjatev in roke za vložitev tožb. V nasprotnem primeru bi roki ne imeli nobenega smisla in bi katerikoli domnevni upnik lahko tudi s prepozno prijavo terjatve in vložitvijo tožbe odlagal končanje stečajnega postopka.
11. Člen 144 ZPPSL določa, da pošlje stečajni senat osnutek za glavno razdelitev z vabilom za narok za obravnavanje tega osnutka tudi upnikom, katerih terjatve so bile prerekane, pa so za njihovo uveljavitev pravočasno začeli poseben postopek. Zakon v drugem odstavku 145. člena določa, da o glavni razdelitvi izda stečajni senat poseben sklep. Zoper sklepe, izdane v stečajnem postopku, je po določbi 10. člena zakona dopustna pritožba, če s tem zakonom ni določeno drugače. Zakon pritožbe zoper sklep iz 145. člena ni izključil. Varstvo pravic je v stečajnem postopku torej zagotovljeno vsem upnikom, zato ustavno sodišče kot očitno neutemeljne zavrača navedbe pobudnika, da mu je na podlagi izpodbijane določbe kot upniku prerekane terjatve kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic (22. člen ustave) in pravica do pravnega sredstva (25. člen ustave). Kolikor so pobudniku bile kršene ustavne pravice s posamičnimi akti, izdanimi po sodišču v stečajnem postopku, bi to lahko uveljavljal z ustreznimi pravnimi sredstvi in po njihovem izčrpanju tudi z ustavno pritožbo.

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Lovro Šturm, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.