Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) in 27. člena statuta Občine Miren–Kostanjevica je Občinski svet občine Miren–Kostanjevica na redni seji dne 26. 10. 1995 sprejel

S tem poslovnikom se ureja delo Občinskega sveta občine Miren–Kostanjevica (v nadaljnjem besedilu: občinski svet).
Za uresničevanje tega poslovnika skrbita predsednik občinskega sveta (v njegovi odsotnosti pa podpredsednik občinskega sveta) in župan občine, vsak v obsegu svojih pristojnosti, če s tem poslovnikom ni določeno drugače.
Občinski svet predstavlja predsednik občinskega sveta.

Občinski svet opravlja svoje naloge in odloča na sejah.
Seje občinskega sveta so praviloma javne.
Na sejah sodelujejo člani občinskega sveta, župan, podžupan, sekretar občine in drugi povabljeni odgovorni delavci občinske uprave.
Na seje so lahko še vabljeni:
– strokovni sodelavci, ki so sodelovali pri posameznih zadevah za obravnavo in se lahko v tem obsegu vključujejo v obravnavo,
– občani, če so na sejo vabljeni kot udeleženci pri obravnavi in se lahko v tem obsegu vključujejo v obravnavo,
– predstavniki posamezne KS, društva, skupine občanov ali druge asociacije (v nadaljnjem besedilu: predstavniki zainteresirancev), ki se lahko vključujejo v razpravo, kadar so na dnevnem redu njihovi zahtevki oziroma pobude, ali kadar mora občinski svet pred odločanjem predhodno pridobiti njihovo mnenje, v vseh drugih primerih pa samo v soglasju z občinskim svetom,
– druge osebe izven območja občine Miren–Kostanjevica, če tako sklene občinski svet.
V primeru, ko občinski svet obravnava zadeve, ki se nanašajo na poslovno, vojaško ali drugo tajnost, lahko na občinskem svetu sodelujejo oziroma občinskemu svetu prisostvujejo samo tisti, ki so bili vabljeni na sejo občinskega sveta. V drugih primerih lahko občani prisostvujejo sejam, če tako odloči občinski svet.

Član občinskega sveta ima pravico aktivno sodelovati pri delu in odločanju občinskega sveta.
Nihče nima pravice vplivati ali ovirati člana pri njegovem delu in odločanju v občinskem svetu.

Član občinskega sveta ima na seji:
– v zvezi z dnevnim redom in zadevami, ki sodijo v pristojnost občinskega sveta pravico postavljati vprašanja županu, podžupanu, predstavnikom občinskih in drugih strokovnih služb (ki prisostvujejo seji) v obsegu njihovih pristojnosti. Odgovor na vprašanja se poda na seji; če to iz objektivnih razlogov ni mogoče, pa na prvi prihodnji seji, lahko pa tudi v pisni obliki,
– pravico predlagati obravnavo zadev iz pristojnosti oziroma delovnega področja občinskega sveta,
– pravico predlagati sejo občinskega sveta in dnevni red seje,
– pravico predlagati zaključke oziroma sklepe občinskega sveta,
– pravico odločati o razširitvi ali krčenju predvidenega dnevnega reda in pravico odkloniti obravnavo zadev, ki niso bile predvidene z dnevnim redom,
– pravico z glasovanjem dati svoj prispevek k odločitvam občinskega sveta.

Občinski svet in župan sporazumno določita oblike in način informiranja članov občinskega sveta s področij občine, ki so v pristojnosti župana in občinske uprave in področij, ki se nanašajo na delovno področje občinskega sveta.

Član je dolžan prisostvovati sejam občinskega sveta. O morebitni odsotnosti s seje je član dolžan pravočasno obvestiti predsednika ali podpredsednika občinskega sveta, lahko pa tudi pristojno občinsko strokovno službo, zadolženo za administrativno-tehnične naloge občinskega sveta, če občinski svet tako sklene.

Član je pri svojem delu v občinskem svetu samostojen in neodvisen. Pri svojem delu se mora ravnati oziroma upoštevati pravila tega poslovnika, pozitivno-pravno zakonodajo RS, statut in druge akte občine.
Člani občinskega sveta so odgovorni za zakonitost dela in odločitve občinskega sveta.

Na prvi seji, vendar najkasneje v 15 dneh po opravljenih volitvah oziroma imenovanju članov občinskega sveta, občinski svet opravi volitve predsednika in podpredsednika občinskega sveta.

Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče predsednik prejšnjega občinskega sveta in jo vodi do izvolitve novega predsednika in podpredsednika občinskega sveta.
Volitve predsednika in podpredsednika občinskega sveta so javne, lahko pa so tajne, če tako sklene občinski svet.
Vsak član lahko predlaga kandidata za predsednika ali podpredsednika občinskega sveta.

Kolikor se občinski svet odloči za tajne volitve predsednika in/ali podpredsednika občinskega sveta, občinski svet izmed svojih članov imenuje tričlansko komisijo za izvedbo volitev, ki ugotovi izid glasovanja in o tem poroča občinskemu svetu. Na podlagi predloženega poročila predsedujoči razglasi izid glasovanja.
Volitve se izvede z glasovnico, ki mora vsebovati: ime in priimek kandidata, funkcijo, za katero je kandidat predlagan, in zaporedno številko pred kandidatom, za katerega se glasuje.
Glasovnica, iz katere ni razvidno, za katerega kandidata se je glasovalo, se šteje za neveljavno.

Za predsednika in podpredsednika občinskega sveta je izvoljen kandidat, ki je prejel največ glasov, vendar ne manj kot polovico vseh članov, prisotnih na seji občinskega sveta.
Če volitve v prvem krogu niso uspele, se evidentiranje kandidatov in glasovanje v celoti ponovita v smislu določb 9. in 11. člena.

Funkciji predsednika in podpredsednika občinskega sveta praviloma trajata do izteka mandatne dobe občinskega sveta. Predsednik oziroma podpredsednik občinskega sveta lahko odstopita ali pa sta razrešena pred iztekom mandatne dobe.

Člani občinskega sveta lahko odpokličejo predsednika in/ali podpredsednika občinskega sveta na način in po postopku, kot ga določa ta poslovnik za njihovo izvolitev.

Predsednika in/ali podpredsednika občinskega sveta se lahko odpokliče v primerih:
– da pri opravljanju funkcije ravna v nasprotju s pozitivnopravno zakonodajo RS, statutom in/ali drugimi akti občine oziroma sklepi občinskega sveta in tem poslovnikom,
– da funkcije ne opravlja dovolj odgovorno,
– da pri svojem delu zlorabi položaj, ki mu ga daje funkcija,
– v drugih primerih, ko večina vseh članov v občinskem svetu poda oceno, da za opravljanje funkcije ni več primeren.

Predlog za odpoklic predsednika in/ali podpredsednika občinskega sveta lahko poda vsak član občinskega sveta.
Postopek za odpoklic predsednika in/ali podpredsednika občinskega sveta se prične, če za pričetek postopka glasuje najmanj četrtina vseh članov občinskega sveta.

Občinski svet imenuje oziroma razrešuje sekretarja občinskega sveta na način in po postopku, kot to velja za predsednika in podpredsednika.

Predsednik občinskega sveta:
– sklicuje seje občinskega sveta na način in po postopku, določenim s statutom občine in tem poslovnikom,
– skrbi za ustrezno gradivo k točkam dnevnega reda,
– vodi sejo, usmerja razpravo, oblikuje predloge zaključkov oziroma sklepov, izvaja postopek glasovanja in razglasitve sprejetih sklepov,
– skrbi za uresničevanje pravic članov občinskega sveta in drugih vabljenih na sejo občinskega sveta,
– podpisuje zapisnike in akte, ki jih sprejema občinski svet.
V odsotnosti predsednika vodi in organizira delo občinskega sveta podpredsednik z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih ima predsednik, v odsotnosti obeh pa vodi sejo eden izmed članov občinskega sveta.

Datum in kraj seje občinskega sveta ter dnevni red določa predsednik občinskega sveta v sodelovanju z županom ter sekretarjem občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta je dolžan sklicati sejo občinskega sveta najkasneje v roku 15 dni, če to zahteva:
– pristojni državni organ,
– župan ali podžupan (v primeru odsotnosti župana),
– najmanj tretjina vseh članov sveta,
– najmanj petina vseh občanov posamezne KS, ki imajo aktivno volilno pravico pri volitvah predstavnikov v občinski svet, razen in v primeru, če je s statutom drugače določeno.
Predlagatelj, ki zahteva sklic seje, mora podati zahtevo v pisni obliki in pisno gradivo o zadevi, za katero zahteva sklic seje občinskega sveta.
Če predsednik občinskega sveta v predpisanem roku ne skliče seje občinskega sveta, jo lahko skliče predlagatelj iz drugega odstavka tega člena.

Sklic seje mora biti praviloma dogovorjen najkasneje 10 dni pred datumom predvidene seje, z namenom, da se zagotovi priprava in pravočasna vročitev pisnega gradiva.
Vabilo z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta in drugim vabljenim na sejo najkasneje 3 dni pred sejo. Gradivo mora praviloma vsebovati tudi predloge sklepov.
Kadar je na dnevnem redu seje občinskega sveta predvideno odločanje o zadevah državnih inštitucij oziroma o zadevah, predloženih s strani zainteresirancev (2. člen), morajo državne inštitucije oziroma zainteresiranci k tej točki prejeti ustrezno gradivo in biti pozvani, da kolikor je to potrebno, podajo mnenje oziroma predloge. Državne inštitucije oziroma zainteresiranci morajo prejeti gradivo najkasneje 8 dni pred sejo občinskega sveta. Predstavniki državnih inštitucij oziroma zainteresirancev so v zvezi s to točko dnevnega reda vabljeni na sejo, mnenje oziroma predloge morajo podati v pisni obliki in to najkasneje na seji.
O sejah, na katerih občinski svet obravnava zadeve, za katere občinski svet ni dolžan pridobiti predhodnega mnenja oziroma predloga državnih inštitucij oziroma zainteresirancev, občinski svet obvešča zainteresirane tako, da se jim pošilja v vednost obvestilo in gradivo, predvideno za obravnavo na občinskem svetu. V takem primeru le-ti niso vabljeni na sejo, kjub temu pa je njihovemu predstavniku omogočeno prisostvovanje na seji.
V tem primeru se predstavnik državnih institucij oziroma zainteresirancev lahko vključuje v razpravo na občinskem svetu samo v soglasju z večino vseh na seji prisotnih članov občinskega sveta, kar je dolžan predčasno preveriti predsedujoči.

Občinski svet lahko odloča na seji samo, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov občinskega sveta, razen v primerih, ko je to s statutom in tem poslovnikom določeno drugače.
Sklepčnost ugotavlja predsedujoči na začetku seje in med sejo, če pride do predčasnega odhajanja članov s seje.

Sejo praviloma vodi predsednik občinskega sveta, ki:
– otvori sejo,
– ugotovi prisotnost članov in drugih vabljenih na sejo in ugotovi sklepčnost,
– s člani občinskega sveta ugotovi upravičeno oziroma neupravičeno odsotnost vabljenih,
– predlaga dnevni red, izpelje postopek morebitne razširitve ali krčenja dnevnega reda.

Na vsaki seji je prva točka dnevnega reda pregled in potrditev zapisnika prejšnje seje ter poročilo o realizaciji sklepov.
Vsak član občinskega sveta lahko poda pripombe na zapisnik, kolikor meni, da je zapisnik pomanjkljiv, ali da navedbe v zapisniku niso točne. Spremembe in dopolnitve navedb v zapisniku sprejme občinski svet s sklepom.
Poročilo o realizaciji sklepov zadnje seje poda predsednik občinskega sveta, župan ali ustrezna strokovna služba občinske uprave oziroma tisti, ki so pristojni za realizacijo sklepov. O vseh nerealiziranih sklepih se poroča na vsaki seji občinskega sveta, dokler niso realizirani oziroma odpravljeni s sklepom občinskega sveta.

Občinski svet obravnava, razpravlja in odloča samo o zadevah, ki so bile z dnevnim redom določene na seji občinskega sveta.
Pri vsaki točki dnevnega reda je uvodničar praviloma predsednik občinskega sveta, po dogovoru pa tudi predlagatelj zadeve.

O vsaki zadevi, ki jo obravnava občinski svet, razpravljajo najprej člani občinskega sveta, po vrstnem redu kot so se priglasili k razpravi. V razpravi imajo pravico sodelovati župan, podžupan in tajnik občinske uprave.
Drugi vabljeni na sejo se lahko vključujejo v razpravo samo tistih zadev, zaradi katerih so bili vabljeni na sejo; lahko se vključujejo v razpravo tudi drugih zadev, kolikor jim je dovoljeno prisostvovanje oziroma zanje izkažejo pravni interes, vendar samo, če so pozvani s strani članov občinskega sveta. O vključevanju v takih primerih odloča predsedujoči. To določilo velja tudi za sekretarja občinskega sveta.
Predsedujoči daje besedo po pravilih iz predhodnega odstavka in po vrstnem redu priglasitve k razpravi. V besedo govorniku lahko seže le predsedujoči iz razlogov določenih s tem poslovnikom. Nihče od prisotnih na seji ne more govoriti, preden mu predsedujoči ne da besede.
Vsak, ki mu je bila dana beseda, sme praviloma govoriti le o zadevi, o kateri občinski svet razpravlja. V nasprotnem primeru in v primeru neracionalne porabe časa predsedujoči lahko govornika (kolikor je le-ta član občinskega sveta) opomni, pri drugem opominu pa mu lahko odvzame besedo. Kolikor govornik ni član občinskega sveta, mu predsedujoči lahko odvzame besedo že takoj po prvem opominu. Izrek opomina lahko zahteva tudi vsak član občinskega sveta. O izreku opomina odloča predsedujoči. Kolikor zahteva izrek opomina najmanj četrtina članov občinskega sveta, ga je predsedujoči dolžan izreči. Izrečeni opomini se vpišejo v zapisnik. Kolikor se sodelujoči na seji tudi po drugem opominu ne ravna po poslovniku, lahko predsedujoči ali najmanj četrtina članov občinskega sveta zahteva njegovo odstranitev s seje.

Po zaključeni razpravi predsedujoči občinskega sveta oblikuje predlog sklepov, odlokov, drugih aktov (v nadaljnjem besedilu: sklep). Občinski svet odloča o predlogu sklepov z glasovanjem in to po vrstnem redu, kot so bili predlagani.
Na glasovanje je predsedujoči dolžan uvrstiti predlog sklepa po lastni presoji, v nasprotnem primeru pa, kolikor predlagatelj vztraja, predsedujoči preveri, ali se s predlogom strinja vsaj četrtina članov občinskega sveta – v takem primeru je predlog dolžan uvrstiti na glasovanje.
Predsedujoči je pred glasovanjem o predlogu sklepov dolžan preveriti, ali želi še kdo razpravljati. Kolikor ne želi, je razprava zaključena. Predsedujoči ponovi predloge sklepov in jih da na glasovanje.
O istem predlogu sklepa na isti seji občinski svet samo enkrat, ne glede na izid glasovanja.

Po zaključenem glasovanju predsedujoči objavi rezultate glasovanja. S tem je obravnava zadeve zaključena. Nihče ne more več zahtevati besede o zadevi, ki je bila zaključena.

Če se v razpravi ugotovi, da odločitve ni mogoče takoj sprejeti, ker je potrebno dodatno usklajevanje o predloženem vprašanju, gradivu ali odločitvi, lahko občinski svet to točko dnevnega reda prekine in sklene, da bo obravnavo nadaljeval na eni od naslednjih sej. V tem primeru občinski svet zadolži predlagatelja ali za to posebej oblikovano delovno skupino s konkretnimi smernicami za njihovo delo (dograjevanje).
Občinski svet lahko tudi sklene, da se razprava o tej točki dnevnega reda prekine. Na isti seji mora določiti, kdaj bo prekinjeno točko ponovno obravnaval.

Člani občinskega sveta glasujejo na seji. Glasuje se javno (dvig rok), razen če občinski svet sklene, da se glasuje tajno. V primeru tajnega glasovanja je potrebno nesporno določiti, kaj bo predmet odločitve in izvesti glasovanje tako, da se na glasovnici lahko obkroži eno izmed besed: “ZA” ali “PROTI”. Za izvedbo tajnega glasovanja občinski svet izmed svojih članov imenuje tričlansko komisijo, ki izpelje postopek, ugotovi izid glasovanja in o tem poroča občinskemu svetu. Na podlagi poročila predsedujoči občinskega sveta razglasi rezultate odločitve.
Pri javnem glasovanju predsedujoči pozove, da glasujejo najprej tisti člani občinskega sveta, ki so ZA predlog, po ugotovitvi njihovega števila pa pozove tiste, ki so PROTI predlogu ter ugotovi njihovo število. Po zaključenem glasovanju predsednik razglasi rezultate glasovanja.
Sklep je sprejet pod pogojem, da je občinski svet sklepčen in da je za sprejem predloga sklepa glasovala večina vseh članov, prisotnih na seji občinskega sveta, kolikor v statutu občine in s tem poslovnikom ni določeno drugače.

Sklep občinskega sveta stopi v veljavo, ko je sprejet, uporablja pa se, kot je opredeljeno v sklepu samem.
Sklep občinskega sveta ne more imeti učinka za nazaj, razen v primerih, da ne zmanjšuje že pridobljenih pravic.

Za posamezna vprašanja oziroma zadeve, ki so v pristojnosti občinskega sveta, lahko občinski svet poleg s statutom določenih stalnih organov občinskega sveta imenuje organe občinskega sveta začasnega značaja (komisije, odbore, delovne skupine ipd.). Občinski svet imenovanim organom začasnega značaja, poleg imenovanja članov, določi tudi sklicatelja oziroma predsedujočega. Občinski svet organom začasnega značaja, določi konkretne zadolžitve in smernice, kolikor v statutu občine ni določeno drugače.
Organu občinskega sveta izteče mandat, ko opravi nalogo, za katero je bil imenovan, vendar najkasneje z iztekom mandatne dobe občinskega sveta. Vsak organ občinskega sveta redno poroča o svojem delu občinskemu svetu, najmanj pa enkrat letno, in to najkasneje pred obravnavo zaključnega računa proračuna občine.

Poslovnik občinskega sveta zavezuje k ravnanju v skladu z njegovimi določili vse prisotne na seji občinskega sveta.
Red na seji vzdržuje predsedujoči občinskega sveta, ki za kršitve reda na seji oziroma določb tega poslovnika lahko vsakemu prisotnemu izreče ustrezen ukrep.
V zapisnik se vnese vsak izrečen ukrep in zapiše komu je bil izrečen.

Opomin se izreče tistemu, ki s svojim vedenjem, neprimernim odnosom do drugih na seji ali na drug način krši red na seji, moti potek seje in s tem krši določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame tistemu:
– ki mu ni dana beseda,
– ki nima pravice do besede,
– ki s svojim izvajanjem krši red na seji,
– ki se z razpravo oddaljuje od vsebine, določene s točko dnevnega reda oziroma ponavlja znana dejstva,
– če je bil že predhodno opomnjen.
Oba predhodna ukrepa na seji izreka predsednik občinskega sveta samostojno in po lastni presoji.
Odstranitev s seje se izreče tistemu, ki je bil že opomnjen zaradi kršitve reda ali tistemu, ki mu je bila že odvzeta beseda in se ne ravna po zahtevi predsedujočega. Odstranitev (posameznika ali skupine) s seje izreče predsedujoči na podlagi sklepa občinskega sveta.
Tisti, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje, je dolžan zapustiti sejne prostore in na tej seji ne sme biti več navzoč. Kolikor se to ne zgodi, predsedujoči lahko prekine sejo.

Predsedujoči občinskega sveta lahko preloži ali prekine sejo v naslednjih primerih:
– zaradi nesklepčnosti občinskega sveta pred pričetkom seje ali nesklepčnosti, ki jo povzroči predčasno odhajanje članov s seje,
– zaradi odmora,
– zaradi posvetovanja članov in usklajevanja stališč,
– če je pred odločanjem o zadevi potrebno pridobiti predhodno mnenje v skladu s predpisi,
– če je tako sklenil občinski svet,
– če pride na seji do nereda oziroma motenja in predsedujoči ne more zagotoviti reda,
– iz vzrokov, navedenih v zadnjem odstavku 32. člena tega poslovnika.
Če je seja prekinjena zaradi nesklepčnosti, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo zaključi. Prekinjena seja se mora nadaljevati najkasneje v roku 7 dni od prekinitve.

V primeru, da občinski svet na seji o določeni zadevi ni zaključil obravnave zaradi obsežnega gradiva ali zaradi obsežnega dnevnega reda ali drugih razlogov, se obravnava te zadeve oziroma zadev preloži na eno izmed naslednjih sej.
Po zaključeni obravnavi vseh točk dnevnega reda predsedujoči zaključi sejo občinskega sveta.

O delu na seji občinskega sveta se vodi zapisnik, ki obsega besedilo dnevnega reda, podatke o delu na seji in sprejetih sklepih.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke:
– kraj, čas in datum,
– zaporedno številko,
– kdo je vodil sejo,
– podatke o prisotnih in odsotnih članih in drugih vabljenih na sejo in o drugih prisotnih,
– dnevni red seje, sprejet na seji, vključno z razširitvami ali krčenjem dnevnega reda,
– pregled in potrditev zapisnika prejšnje seje,
– ugotovitve o izvršenih oziroma neizvršenih sklepih prejšnje oziroma prejšnjih sej,
– potek seje s povzetkom bistva iz razprave o posameznih vprašanjih,
– sklepe sprejete po posameznih vprašanjih in izid glasovanja,
– vsak na seji izrečen ukrep v skladu z 31. členom tega poslovnika,
– čas zaključka seje, podpis predsedujočega in sekretarja občinskega sveta oziroma strokovnega sodelavca, zadolženega za vodenje in sestavo zapisnika,
– kdo prejme zapisnik,
– navesti imena overovateljev s podpisi.
Arhivskemu zapisniku mora biti priložena vsa dokumentacija, ki se nanaša na posamezne točke dnevnega reda občinskega sveta (vabilo z gradivom in druge, na seji naknadno predložene listine) in sklepi, izdani na podlagi zapisnika.
Sekretar občinskega sveta je dolžan voditi delovodnik s katalogom sprejetih aktov občinskega sveta po področjih dejavnosti.
Zapisnik seje z izpisom sklepov mora biti sestavljen najkasneje v roku 7 dni po seji. Zapisnik mora vsebovati resnične podatke o poteku seje, obravnavi in sprejetih zaključkih (mnenja, stališča ipd.) oziroma sklepih.

Zapisnik in gradivo, ki je bilo v obravnavi na seji se hrani v arhivu pristojne občinske strokovne službe kot uradna listina trajne vrednosti.
Zapisnik prejmejo:
– člani občinskega sveta,
– župan,
– podžupan.
– drugi, ki jih določi občinski svet.
Vsak zapisnik občinskega sveta se praviloma izobesi na oglasni deski občine, kjer mora viseti 5 dni.
Zapisnik, ki ga potrdi občinski svet, se ne sme več spreminjati ali dopolnjevati. Ustreznost arhivskega izvoda potrdi predsedujoči na seji, na kateri je bil zapisnik v taki obliki potrjen.
Zapisnik sestavlja, popravlja in spreminja v skladu s tem poslovnikom sekretar občinskega sveta.
Za verodostojno sestavo, popravke in spremembe zapisnika mu mora biti na razpolago vsa potrebna dokumentacija, vključno z magnetogramom seje.
Kakršnokoli odtujevanje magnetogramov s sej in/ali dokumentacije, ki služi za sestavo, popravke ali spremembe zapisnika, je prepovedano.
Vsa potrebna dokumentacija in magnetogramski zapisi se hranijo v arhivu pristojne občinske službe in se od tam ne odtujujejo, razen v primerih, ko to zahteva pristojni sodni organ, župan občine ali občinski svet.
Vsak od članov občinskega sveta ima pravico do vpogleda v katerikoli zapisnik seje občinskega sveta, izvod le-tega pa lahko prejme le s soglasjem predsednika občinskega sveta.

Administrativne naloge za potrebe občinskega sveta opravlja pristojna strokovna služba občinske uprave.
Dosledno izvajanje nalog za občinski svet, ki jih izvajajo strokovne službe občinske uprave v skladu s tem poslovnikom in statutom občine ter drugimi akti občine, zagotavlja župan.

Nagrade in izplačila iz dela občinskega sveta se določajo s posebnim aktom oziroma sklepom.

Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delo organov stalnega in začasnega značaja, ki jih imenuje občinski svet, kolikor v statutu občine ni drugače določeno.

Obvezno razlago tega poslovnika sprejema občinski svet. Poslovnik se lahko spreminja in dopolnjuje na način in po postopku, kot je to določeno za njegov sprejem.

Ta poslovnik začne veljati in se uporablja z dnem javne objave.