Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/94), je Občinski svet občine Kamnik na 17. seji dne 3. 7. 1996 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje urejanja PN3 Terme Snovik pri Kamniku, ki ga je izdelala Fakulteta za arhitekturo, Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Ljubljana, številka pogodbe 1/96, v marcu 1996.

Sestavni deli odloka so:
A) Tekstualni del:
– podatki o veljavni prostorski in urbanistični dokumentaciji in predhodnih pogojih upravnih služb,
– podatki o značilnostih termalne vode,
– prostorska in urbanistična izhodišča:
– ekologija,
– naravna in kulturna dediščina,
– krajinska zasnova,
– oblikovanje,
– funkcija,
– varovalni režim,
– energetska oskrba in izkoriščanje termalne vode,
– sanitarna voda,
– pitna voda.
B) Program
Opredelitev vsebine in kvadratur po etažah in po etapah:
1. Ureditvena situacija v M=1:1.000 in v M=1:500 s prikazom:
– razporeditve objektov in odprtih površin,
– velikosti predvidenih objektov, naprav in površin odprtih prostorov,
– funkcionalnih površin, ki pripadajo objektom oziroma površin, ki bodo v zasebni rabi z njihovo ureditvijo,
– javne površine po namenu z njihovo ureditvijo,
– zelene površine z njihovo ureditvijo,
– karta komunalnih vodov.
2. Funkcionalne in oblikovalske rešitve predvidenih objektov in naprav v M=1:500 za objekte term in v M=1:200 za apartmajske objekte, objekte ob prostoru za piknik, rekreacijski bazen, teniški park in paviljone:
– usmeritve za organiziranje programa po etapah predvidenih objektov,
– okvirne etažne površine za posamezno namembnost,
– dopustne višine predvidenih objektov in naprav,
– usmeritve za oblikovanje predvidenih objektov ali naprav z največjimi horizontalnimi gabariti in najmanjšimi možnimi odmiki od sosednjih objektov in javnih odprtih površin,
– smeri glavnih dostopov in dovozov,
– usmeritve za ureditev okolice objektov in naprav v obsegu funkcionalnega zemljišča,
– idejne rešitve v zvezi s prenovo, dograditvijo in novogradnjo prometnega energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in omrežja zvez v M=1:1000.
3. Valorizacija naravnih, ekoloških in krajinskih značilnosti ter spomeniško varstvene in gradbeno tehnične značilnosti grajene strukture v obravnavanem območju v M=1:1000.
4. Kopija katastrskega načrta z označenimi etapami izgradnje ter z vrisanimi mejami funkcionalnega zemljišča in označbami parcelnih številk v M=1:1.000.

Območje, ki se ureja s tem ureditvenim načrtom leži v katastrski Občini Loka v bližini regionalne ceste Kamnik – Vransko, južno od naselja Snovik. Mikrolokacija term je v predelu krajevno imenovanem “Za Zaloko” na prisojni legi. Mikrolokacija rekreacijskega bazena je severovzhodno od mostu preko potoka Snovišek, prav tako naselje apartmajev in prostor za piknik. Teniška igrišča s paviljonom so v južni prečni dolini pred objektom term. Termalna voda se zajema iz vrtine V-16, ki je na levem bregu Nevljice v naselju Potok. Tempertura termalne vode na zajetju je 31 °C, pretok 8 l/sek. Po cevovodu je speljana do Term Snovik.

Ureditveno območje obsega zemljišča parcelnih številk:
413, 454, 409, 406, 410, 408, 407, 411, 412, 416, 414-del, 418/2, 417, 374, 375, 376, 404/1, 404/2, 403, 402, 401, 389, 390, 391, 385, 384, 383, 392, 393/1, 393/2, 394, 395/2, 396, 397, 398, 399, 400, 405, 388/2, in 455-del, vse k.o. Loka. Območje obsega 22,33 ha in je namenjeno turistično-rekreacijski dejavnosti, zdraviliškemu turizmu, del pa se ohranja v prvotni kmetijski in gozdni rabi.

Funkcija območja PN3 Terme Snovik je v celoti določena s planskimi izhodišči in se deli na šest smiselno in funkcionalno povezanih, vendar prostorsko ločenih enot:
– T1, območje osrednjega dela term, ki ga sestavljajo spalni del z gostinstvom, centralna recepcija, prostori za medicinsko rekreacijo z bazeni, rekreacijski del z energetskimi prostori in čistilno napravo ter vezni komunikacijski hodnik s paviljonom in pokritimi parkirišči. Območje se nahaja na prisojni legi v SZ delu na desni strani potoka Snovišek.
– T2, območje zunanjega rekreacijskega bazena s spremljajočim gostinskim programom, garderobami in sanitarijami, energetskimi prostori ter nepokritim parkiriščem. Območje se nahaja v JV delu na levi strani potoka Snovišek.
– T3, območje namenjeno apartmajskim objektom z dovozno potjo. Območje se nahaja ob gozdnem robu na JV strani, vzporedno s potokom Snovišek.
– T4, območje prostora za piknik z dvojnim kozolcem, namenjenim obiskovalcem ter servisnim objektom s sanitarijami in gostinskim programom. Območje se nahaja na SV delu tik ob mostu preko potoka Snovišek.
– T5, območje s teniškimi igrišči in paviljonom v katerem je gostinski del z garderobami. Območje je v ustju južne prečne doline ter je dostopno po sprehajalni poti.
– T6, območje razglednega paviljona za opazovanje narave in biotopov, lociranega v severni prečni dolini.
Funkcija območja, ki ni opredeljeno z gradbenimi in ureditvenimi posegi ostane nespremenjena, t.j. kmetijska in gozdna raba.

Južna in severna prečna dolina predstavljata pomemben pejsažni in rekreacijski potencial za aktivnosti v naravi kot so sprehodi, počitek, opazovanje narave idr.

Pretežni del osrednje doline ob potoku Snovišek je tudi v bodoče namenjen kmetijski rabi. Gozdnate površine so skoraj v celoti neokrnjene. Gradbeni poseg je previden le v obliki točkovnih in linijskih objektov za potrebe apartmajev na levem bregu in za spalni del (II. in III. faza spalnega dela) na desnem bregu potoka Snovišek vzporedno s severno prečno dolino.

Obstoječa lovska opazovalnica ob ustju južne prečne doline in kozolec ob ustju severne prečne doline ostaneta neokrnjena.

Na ožjem območju term Snovik se deloma korigira trasa dovozne ceste Potok – Snovik, ki jo je treba izdelati v asfaltni izvedbi širine 4,70 m z enostranskim pločnikom za pešce in kolesarsko stezo skupne širine 2,00 m. V ožjem območju je treba izdelati tudi servisno pot za rekreacijski bazen in naselje apartmajev, dovozne poti za oskrbo ter rekreacijske pešpoti do paviljonov.

Zunanja linija načrtovanih objektov in urejenih ploščadi predstavlja zunanjo gradbeno linijo gradbeno tehnične ureditve.
Gradbene meje, to je velikost posameznih objektov znotraj opredeljenih funkcionalnih območij se določi s podrobnejšo dokumentacijo pred izdajo lokacijskega dovoljenja. Pri podrobnejši obdelavi so možne manjše spremembe gabaritov, vendar je na gradbeni parceli potrebno spoštovati predvideni FSI.
Število kletnih etaž je opredeljeno z ureditvenim načrtom. Nivo najnižje kletne etaže mora biti najmanj 1.00 m nad nivojem visoke vode potoka Snovišek.

Na ureditvenem območju so v okviru opredeljenih območij dovoljene gradnje in ureditve, ki v čim večji možni meri upoštevajo temeljna oblikovalska in trajnostna izhodišča:
– ohranitev obstoječih kvalitetnih pejsažnih pogledov zlasti vzdolž doline potoka Snovišek,
– ohranitev obstoječih vodotokov, rastlinja in biotopov v sedanji obliki, velikosti in smeri,
– ohranitev prečnih dolin v obstoječem vizualnem in krajinskem statusu,
– ohranitev primarne funkcije prostora za potrebe kmetijske in gozdarske rabe,
– izboljšanje sedanjega režima odpadnih voda naselja Snovik z izgradnjo skupne čistilne naprave,
– uporaba ekološko neoporečnih virov energije (toplotne črpalke, termalna voda, plin, elektrika),
– ohranitev sedanjega statusa vseh vodotokov v območju term Snovik,
– izvedba glavnih gradbenih volumnov po možnosti atomizirano, gručasto, z ločitvijo v obliki zelenih ali gozdnatih površin,
– artikuliranost gradbenih volumnov mora slediti naravni konfiguraciji terena,
– lociranje največjih parkirnih površin na vizualno najmanj izpostavljene prostore v dolinske žepe ali v kletne etaže
– zatravitev in pogozditev z gradbenim posegom poškodovanih površin,
– enovita in materialna obdelava vseh objektov v ureditvenem območju.
Avtohtonost v smislu največje možne mere ohranitve kvalitete prostora je treba razumeti v smislu podrejanja oblikovanja naravnim danostim v večji meri kot grajenim danostim, ki jih v ožjem območju posega praktično ni.

Temeljna oblikovalska in trajnostna izhodišča v okviru opredeljenih območij dovoljujejo naslednje gradnje in ureditve:
– T1, območje osrednjega dela term sestavljajo funkcionalne in oblikovne enote:
a) spalni del z upravnim delom, gostinskim delom in servisnim delom s parkirišči,
b) zdraviliški del z bazeni in parkirišči,
c) rekreacijski del z energetskimi prostori in čistilno napravo,
d) zdraviliški paviljon s prostorom za pitje termalne vode,
e) zdraviliška sprehajalna pasaža, ki povezuje funkcionalno objekte med seboj.
I. faza sprehajalnega dela je locirana na delu območja, ki je najbolje osončen preko celega leta ter sledi konfiguraciji terena in obstoječi izbolikovanosti gozdnega robu. Oblikovan je v terasah, ki ležijo na terenu.
II. in III. faza spalnega dela sta vrinjeni v obstoječo gozdno maso linijsko, tako da sta vizualno povsem neopazni, obrnjeni proti vzhodnemu soncu ter ne ovirata poti obstoječih vodotokov ter vizur v severno prečno dolino. Paviljonski tip objektov obdelan v lesu in steklu, podprt na stebrih v obliki drevesnih debel, predstavlja minimalni fizični in vizualni poseg v obstoječ gozd.
Upravni in gostinski del z vkopanimi parkirišči in servisnimi prostori je lociran na prehodnici med nagnjenim in ravnim terenom, prav tako zdraviliški del z bazeni in parkirišči, rekreacijski del z energetskimi prostori in čistilno napravo ter zdraviliški paviljon, ki je “genius loci” prostora.
Servisna parkirišča so pred glavnim hallom na SV strani območja, gozdna in sprehajalna pot pa je na SZ strani območja, vzdolž gradbenih volumnov.
Ravne strehe objektov so v veliki meri zatravljene v smislu oblikovanja zelene “pete fasade”.
– T2, območje zunanjega rekreacijskega bazena sestavljajo funkcionalne in oblikovne enote:
a) zunanji rekreacijski bazen, začasno prekrit z montažno strešno konstrukcijo v obliki opne,
b) gostinski objekt z garderobami in sanitarijami ter servisni objekt z energetsko in čistilno podpostajo,
e) nepokrito parkirišče v dolinskem žepu,
Rekreacijski bazeni so na levem delu potoka Snovišek na ravnini nad obstoječim mostom. Gostinski in servisni objekt sta locirana na gozdnem robu na prelomnici nad nagnjenim in ravnim delom, tako da sta v vzdolžni vizuri neopazni.
Gostinski del je pokrit z dvokapno streho, servisni objekt z ravno zatravljeno streho.
Parkirišče je v “dolinskem žepu” desno od mostu preko potoka Snovišek, ter je z zelenjem v celoti ločeno od vzdolžne dominantne vizure.
– T3, območje apartmajskega naselja sestavljajo funkcionalne in oblikovne enote:
a) štirih apartmajskih objektov s po dvema apartmajskima enotama v vsaki etaži, skupaj z dostopom in nepokritim parkiriščem,
b) servisna dovozna cesta z režimom lokalne uporabe, ki služi tudi kot sprehajalna pot za goste term.
Apartmajski objekti so oblikovani identično kot II. in III. faza osrednjega spalnega dela term, tako da so na gozdnem robu gradbeni volumni čim manj opazni.
– T4, območje prostora za piknik sestavljajo funkcionalne in oblikovne enote:
a) dvojni ali trojni stegnjen “tuhinjski” kozolec s prostorom za zaščito pred dežjem in pripeko ter shrambo vrtne opreme,
b) servisni objekt s sanitarijami in gostilniškim pultom,
c) amfiteatralno oblikovane terase za obiskovalce,
d) urejeno večje kurišče,
e) urejeno parkirišče za osebne avtomobile in avtobuse.
Servisni objekt je oblikovan kot ‘silos’ ob gospodarskem poslopju z napuščem in ravno streho, ki ga povezuje s kozolcem.
Prostor za piknik je ob severne mostu v vzdolžni dolinici, ki je v vzdolžni glavni vizuri neopazna.
Kozolec kot simbolno znamenje obrobja vasi nakazuje tudi njen začetek.
– T5, območje s teniškimi igrišči in paviljonom sestavljajo funkcionalne in oblikovne enote:
a) 2 teniški igrišči, pokriti s tenisitom,
b) paviljon z gostinskim prostorom, garderobami in sanitarijami in prostorom za shranjevanje orodja in materiala za vzdrževanje teniških igrišč.
Paviljon je oblikovan kot opazovalnica, ki obvladuje poglede vzdolž prve, prečne doline. Objekt, ki je enostransko vpet v perforiran zid konzolno počiva na hrbtu terena.
– T6, območje razglednega paviljona v severni prečni dolini.
Paviljon je oblikovan kot opazovalnica, ki obvladuje vizuro na močvirnate biotope v bližini, ter poglede vzdolž severne prečne doline. Služi kot počivališče za sprehode ter ima sanitarije in gostinski prostor.
V ureditvenem načrtu so predvidene tudi urejene sprehajalne poti.

Infrastrukturne ureditve v najširšem pomenu morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, obenem pa morajo ustrezati obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, zmanjševanje ogroženosti, erozija, itd) ter biti v skladu s pozitivno zakonodajo in predpisi.
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati študijo presoje vplivov na okolje in temeljna oblikovna, funkcionalna in trajnostna izhodišča iz ureditvenega načrta.

Prometno napajanje območja je izvedeno z deloma korigirano povezovalno cesto iz Tuhinjske doline. Povezovalno cesto je potrebno razširiti na širino 4,70 m in pločnike širine 2 m za pešce in kolesarje, vse v asfaltni izvedbi. Nanjo se navezujejo parkirne površine in dovozi do objektov, vse v asfaltni izvedbi, kockah oziroma travnih ploščah.
Zagotoviti je treba izvedbo oziroma predstavitve gozdnih in poljskih poti tako, da omogočajo neoviran prehod uporabnikom. Pešpoti je treba oblikovno prilagoditi izgledu celotnega kompleksa. Parkirne površine je ustrezno opremiti z lovilci olj in maščob.
Za potrebe servisnega dovoza do apartmajskih objektov je treba oblikovati dovozno cesto v širini 3 m v peščeni izvedbi, utrjenimi robniki in bankinami ter mostovi v leseni izvedbi. Predvideti je treba razširitev obstoječega mostu ob rekreacijskem bazenu.

Za obiskovalce term so predvidene peš poti š = 2,50 m v peščeni izvedbi, prav tako pešpot z lesenim mostom, ki povezuje apartmajsko naselje z osrednjim objektom term. Ob pešpoteh je treba predvideti razsvetljavo, počivališča s klopmi in koške za smeti.
Za spravilo hlodovine in vzdrževanje gozda je za osrednjim objektom term je treba zgraditi gozdno pot s prostori 12 x 4 m za odlaganje lesa.

Za potrebe term Snovik je potrebno ob studencu ‘Livk’ v Kuharjevem gozdu nad Snovikom zgraditi poseben vodohram in vodovod do energetskega objekta term. Pretok zajetja v sušnem obdobju je 1 l/sek. Voda mora biti bakteriološko neoporečna. Zagotoviti je treba zadostne količine požarne vode (v bazenih).

Za povečane potrebe term in naselja Snovik je v osrednjem energetskem objektu potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo moči 100–250 kWA. Obstoječi daljnovod je na območju term treba položiti v zemljo.

Javno razsvetljavo je treba predvideti od osrednjega objekta term do naselja Snovik. Določi se izvedba kabelskega PTT omrežja za potrebe centralnih objektov in apartmajskih enot.

V smislu izboljšanja okolja je potrebno predvideti centralno čistilno napravo za potrebe naselja Snovik in okolice ter za potrebe term, rekreacijskega bazena, piknik prostora in apartmajev. Ob paviljonih v prečnih dolinah je potrebno predvideti nepretočne triprekatne greznice. Omenjena objekta imata predvsem sezonski značaj. Vse odplake, ki so vezane na čistilno napravo je potrebno pred izpustom v potok Snovišek ustrezno očistiti.

Ogrevanje objektov in naprav je določeno z delovanjem toplotnih črpalk, ki izkoriščajo odpadno termalno vodo, kot rezervni vir toplotne energije pa se določa zemeljski plin, plinska kotlovnica je locirana na severnem delu kompleksa.

Komunalni odpadki se zbirajo v kontejnerjih ob gospodarskem dvorišču v I. kleti osrednjega objekta term in odvažajo na centralno deponijo komunalnih odpadkov.
Parkovne ureditve so opremljene z zadostnim številom košev za smeti, ki se redno praznijo, za kar skrbi upravljavec kompleksa.

Ureditveni načrt se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka etapa mora z ozirom na specifikacijo dejavnosti izvesti pripadajoče infrastrukturno omrežje in naprave oziroma se združevati sočasno z etapo, ki zagotavlja ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja.

Za zagotovitev kvalitetnih pogojev za bivanje in delo je potrebno dosledno upoštevati ukrepe za varovanje okolja in sicer:
a) varstvo voda in obvodnih površin
– pri urejanju vodotoka je treba obvezno upoštevati načelo renaturacije vodnega in obvodnega sveta z izvedbo variabilnih prerezov in različnimi nakloni brežin,
– vegetacijsko opremljanje obvodnega sveta z avtohtonimi rastlinskimi vrstami,
– ohranjanje čistosti vodotoka in ekološkega varovanja in,
– za vse novogradnje, ki vplivajo na vodni režim, si mora investitor pridobiti vodnogospodarsko soglasje.
b) varstvo tal
– vsa skladiščenja tekočih goriv morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma podtalnice,
– zagotoviti priključevanje novograjenih objektov na organiziran odvoz komunalnih odpadkov, za katere se lokacija odjemnih mest določi v okviru lokacijskega postopka,
– obratovanje celotnega kompleksa term oziroma njenih posameznih delov ne sme povzročati negativnih emisij v okolje, ki bi vplivale na spremembo pogojev za izrabo kmetijskih površin na območjih kjer se le-te ohranjajo.
c) varstvo zraka
– vsi potencialni viri onesnaženja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak nedovoljenih koncentracij, škodljivih snovi.
d) varstvo pred hrupom
– vsi potencialni izvori prekomernega hrupa morajo biti grajeni, locirani v prostore in uporabljeni ter vzdrževani tako, da ne povzročajo prekomernih emisij hrupa v okolje.
e) varstvo naravne in kulturne dediščine:
– izhodišča za posege v prostor, ki so opredeljeni za naravno znamenitost, kulturni spomenik, naravno in kulturno dediščino, so predhodne strokovne podloge pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, kjer morajo biti navedena merila in pogoji ter varstveni režimi, ki jih je potrebno upoštevati ter se oblikujejo v lokacijskem postopku.
f) požarno varstvo
– odmiki med objekti morajo zadostiti tehničnim normativom s katerimi se preprečuje širjenje požara, določiti se mora utrjene dostope za intervencijska in gasilska vozila.

Oblikovno in funkcionalno ločena in zaokrožena območja T1, T2, T3, T4, T5 in T6 predstavljajo tudi ločene etape v smislu izvajanja, ki pa jih je smiselno zaokroževati v funkcionalno energetsko in ekološko zaključene sklope:
I. etapa:
Podetapa A: izgradnja zunanjega rekreacijskega bazena, prekritje le-tega z montažno provizorično streho (do izgradnje pokritega bazena), izgradnja spremljajočih objektov ob bazenu, zunanjih parkirišč in razširitev mostu. Ureditev in izgradnja prostora in objektov za piknik.
Podetapa B: izgradnja prometne in energetske infrastrukture, izgradnja zdraviliškega rekreacijskega, paviljonskega in energetskega dela osrednjega objekta term.
II. etapa: izgradnja upravnega gostinskega in terasasto oblikovanega spalnega dela osrednjega objekta term ter izgradnja teniškega parka in paviljona v severni prečni dolini ter sprehajalnih pešpoti
III. etapa: izgradnja paviljonskega spalnega dela ter naselja 4 apartmajskih objektov, vključno s servisno cesto in pešpotjo z lesenim mostom ter gozdno cesto
IV. etapa: izgradnja južnega paviljonskega spalnega dela.

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti:
– izgradnjo posamezne etape v celoti, s tem, da se sočasno oziroma predhodno zgrade vse potrebne komunalne naprave,
– potrebne ukrepe za zaščito okolja, skladno s 23. členom tega odloka,
– namembnost objektov v skladu s predvidenimi funkcionalnimi rešitvami,
– izvedbo vseh predvidenih ureditev zelenih površin in sprehajalnih poti,
– prilagojenost objektov in vseh komunikacij za invalide,
– enovito materialno obdelavo objektov in zunanjih ureditev po navodilih odgovornega projektanta in avtorja ureditvenega načrta.

Odstopanja od predvidenih gabaritov so dovoljena do 100 cm v vertikalni in 150 cm v horizontalni smeri. V primeru morebitnih oblikovnih in vsebinsko-funkcionalnih posebnosti pri arhitektonski obdelavi posameznih objektov pa so v soglasju z izdelovalcem ureditvenega načrta dovoljena večja odstopanja, vendar pa se mora pri tem še vedno ohranjati osnovna gradbena linija. Za komunalno infrastrukturo so dovoljena odstopanja do 200 cm, razen pri magistralnih vodih. Sprememba namembnosti zemljišč ni možna. Dovoljena je sprememba namembnosti objektov in naprav in sicer le v primerih, ko gre za vsebinsko enakovredne dejavnosti, ki ne bodo dodatno obremenjevale načrtovane infrastrukture in ne bodo vplivale na poslabšanje bivalnih in delovnih pogojev ter varstvo okolja.

Funkcionalna zemljišča objektov in ureditev so opredeljena po posameznih etapah in vrisana v kopiji katastrskega načrta v M= 1:1000. Ta načrt je sestavni del ureditvenega načrta.

Odgovorni vodja in avtor projekta Ureditvenega načrta doc. dr. Boris Leskovec, d.i.a., je tudi avtor izdelave vse nadaljnje urbanistično arhitektonske dokumentacije. Morebitne spremembe idejnih zasnov urbanizma in arhitekture so možne le ob soglasju avtorja Ureditvenega načrta.

Ureditveni načrt PN3 Terme Snovik je vsem zainteresiranim na vpogled na Oddelku za okolje in prostor – Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Kamnik.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.