Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 17/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 20. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95, 16/96) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 27. junija 1996 sprejel

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/92, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94 in 13/96) se dopolnijo in spremenijo s sestavinami, navedenimi v členih tega odloka.

Ureditveno območje programskih zasnov obsega staro mestno jedro v Žalcu. Večji del območja sestavljajo stanovanjski objekti in objekti centralnih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Centralne dejavnosti se nahajajo predvsem na jugovzhodnem območju ob ulici Savinjske čete, Ulici talcev in Prešernovi ulici.
Večji kompleksi predvsem nekdanjih industrijskih objektov so območje Juteksa, Gramesa in Ferralita. Stanovanjski bloki višjega gabarita (P+3) se nahajajo predvsem vzhodno ob Ulici Savinjske čete in ob Cankarjevi ulici. Stanovanjska individualna zazidava je predvsem ob Hmeljarski ulici, Ulici Nade Cilenšek, Vrečarjevi ulici, Hausenbichlerjevi in Stritarjevi ulici. Ulica Ivanke Uranjek, Pečnikova ulica, Cesta na Ložnico in Šlandrov trg s Celjsko in Savinjsko cesto imajo že izražen pretežno javni značaj, kjer se stanovanjska dejavnost umika v nadstropje oziroma so stavbe nestanovanjskega značaja (predvsem na trgu).

Območje urejanja ureditvenega načrta
Meja poteka večinoma po parcelnih mejah, potek je podan od JZ vogala proti vzhodu. Začetna točka meje je ob križišču Levstikove in Prešernove ulice in poteka do vzhodnega roba parcele št. 54/3. Tu se meja obrne proti jugu in poteka po vzhodnem robu parcele št. 1054/2 do železniške proge Dravograd–Celje, ki je tudi južna meja območja. Proti severu se meja obrne po Vrečarjevi ulici, zopet pa se obrne proti vzhodu po severnem robu parcele št. 297. Meja se nato obrne proti severu in poteka po vzhodnem robu parcel št. 898/19, 979/1, 896/2 do parcele 487, nato pa po južnem robu parcele št. 895, prečka parcelo št. 897/3. Ob Celjski cesti obrne proti vzhodu na južnem robu parcele št. 1947/2. Proti severu se obrne v višini vzhodnega roba parcele št. 777 in delno št. 779, ki jo prečka v višini severnega roba parcele št. 786/1, kjer poteka ob južnem robu pokopališča do parcele 786/1, po vzhodnem robu parcele št. 785/2 in južnem 785/3 in prečka Pokopališko ulico in poteka po severnem robu parcele št. 636/1 in po zahodnem robu parc. št. 636/17, nato pa po Stritarjevi, Oničevi in Ipavčevi ulici, po zahodnem robu parcele št. 680, po Hausenbichlerjevi, Cankarjevi in Velenjski ulici, zavije vzhodno do Aškerčeve ulice. Nato poteka po Savinjski in Prešernovi ulici in se zaključi v začetni točki. Območje meri 25,6 ha.

Območje je namenjeno širitvi dejavnosti, ki so pomembne za razvoj mesta: za individualna stanovanja in stanovanjske bloke ter dopolnitev obstoječe centralne, oskrbne, storitvene in kulturne dejavnosti.
Za širitev individualne stanovanjske gradnje je predvideno zaledje ob Hmeljarski ulici, razpoložljiv prostor ob Hausenbichlerjevi ulici, za stanovanjske bloke pa jugozahodno območje ureditvenega načrta. Stanovanjski prostori so predvideni tudi v gornjih nadstropjih novograjenih in prenovljenih objektov. Območja oskrbnih dejavnosti: širitev dejavnosti je mogoča predvsem v zaledju glavnega trga pod strogimi ekološkimi pogoji (hrup, emisije, dovoz in odvoz) in po postopni izselitvi proizvodne dejavnosti v kompleksu Juteksa, Ferralita in Gramesa.
Območje za širitev centralnih dejavnosti se predvideva na območju sedanjih centralnih dejavnosti in ob Ulici talcev.
Za območje rekreacijskih dejavnosti ni predvidenega posebnega področja. Možne so ureditve dodatnih površin kot spremljajočih parkovnim ureditvam in gostinski ponudbi.
Zelene površine se ohranijo v kar največji meri. V območju severno od Celjske ceste se ob Pokopališki ulici namenijo površine za parkiranje, ob katerih se uredijo parkovne površine.

Vsi posegi v varovanem delu starega mestnega jedra in na zaščitenih objektih v ureditvenem območju morajo upoštevati izhodišča iz elaborata 02-37/6-88, ki ga je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Staro trško jedro naselja Žalec je uvrščeno med pomembnejše kulturne spomenike. Območje je varovano z odlokom o razglasitvi iz maja 1989 (Uradni list SRS, št. 20/89) kot spomenik historičnega urbanizma.

Pri prenovi objektov v lokale je potrebno upoštevati navodila ZVNKD v Celju, specifično tipologijo stavbe, primernost lokacije in namembnosti, ustreznost napajanja in glede na omejen prostor tudi razpoložljiv prostor za parkirišča.
Prenova in dopolnitve obstoječih objektov naj bo namenjena predvsem stanovanjem, kar naj omogoča revitalizacijo starega jedra. Stanovanjska funkcija se lahko dopolnjuje z dovoljeno dejavnostjo (poslovno, storitveno, oskrbno), predvsem v pritličju.
Prenova oziroma nadomestna gradnja naj omogoči aktiviranje zanemarjenih in neustrezno izkoriščenih parcel ob ohranjanju obstoječe parcelacije ter značilnosti sekundarnih komunikacij (smer, ozkost).

Vsa načrtovanja in izvedba posegov v varovanem predelu mora potekati v sodelovanju in pod nadzorom ZVNKD Celje.
Osnovne usmeritve so ohranjanje principov urbanistične sheme z glavno komunikacijo in nanjo pravokotne sekundarne povezave, ohranjanje kontinuitete v glavni mestni žili in srednjeveške parcelacije.
Usmeritve za oblikovanje trga so znižanje nivoja ceste in diferenciacija prometa, ponovna vzpostavitev stanja pred posekom drevoreda, tlakovanje in oblikovanje trške opreme.
Ob trgu so možne nadomestne gradnje s soglasjem ZVNKD Celje.
V zaledju trga so možne tudi novogradnje, ki naj se prilagajajo značilnostim historičnega oblikovanja, ki izhaja iz srednjeveške parcelacije (dolgi in ozki objekti). Objekti, ki zaledje zaključujejo, naj bodo določeni z regulacijsko črto, ki jo določa trška vzporednica in so omejeni z najvišjim gabaritom P+2+M. V ostalih prostorskih enotah izven zaledja trga naj objekti sledijo zakonitostim prostora in specifičnemu značaju enote.V jugozahodnem delu območja so možni tudi višji gabariti do P+3+M.
V širšem zaledju trga je možna predvidena gradnja kot zapolnitev prostih zemljišč ob upoštevanju značilnosti prostora. Izrazi naj se rob historičnega jedra.

V ureditvenem območju se varuje ob kvalitetnem preoblikovanju obstoječe parkovne površine: park ob Savinjki, veterinarski postaji in na Šlandrovem trgu.
Komunikacije naj bodo primerno poudarjene z drevoredom, ki naj obenem senči tudi parkirišča ob komunikacijah in loči prostor pešca od prostora motornih vozil. Osnovna shema: cesta (parkirišče), drevored, hodnik za pešca.
Trg in pomembnejši javni prostori naj bodo tlakovani.

Magistralna cesta M-10 bo po izgradnji avtoceste Maribor – Celje prevzela ves tranzitni lokalni promet. Takrat bo možen tudi priključek Savinjske ceste in Ceste na Ložnico na obvoznico, poleg tega pa bi izgradnja avtoceste prispevala k zmanjšanju prometa v osrednjem delu, predvsem na glavni prometnici, ki mora kot historična komunikacija zagotoviti neovirano gibanje tako pešcem kot motornim vozilom (ob omejitvi prometa in hitrosti). Vstop v mesto z vzhodne smeri je potrebno korigirati v smislu jasnejše prometne situacije.
Za celotno območje starega jedra naj velja poseben prometni režim (omejen promet in hitrost).
Dostava in napajanje objektov ob trgu je predvideno s strani zaledja oziroma je dopustno le v določenem terminu .
Parkiranje za stanovalce je na internih parkiriščih funkcionalnega zemljišča oziroma v garažah.
Javne parkirne površine je urediti ob vstopih v mestno jedro (zahodni, vzhodni in južni del območja, Juteks) ter ob trških vzporednicah in železnici. Parkirišča se praviloma ozelenjujejo z drevoredi.
Ohranijo naj se historične peš povezave in omogočijo nove, ki naj kvalitetneje povežejo posamezne dele starega mestnega jedra.

Dolgoročno je ob daljnovodu 110KV RTP ob lokalni cesti Žalec/Griže predvidena izgradnja transformatorske postaje Žalec 110/20 KV, ki bo napajala z električno energijo mesto Žalec in industrijo v zaledju. Predvideno električno omrežje se načrtuje na osnovi obstoječega omrežja in že osvojenih idejnih rešitev razvoja omrežja z novo RTP Žalec ob pričakovanem povečanem odjemu električne energije.
Predvidena je tudi izgradnja plinovodnega omrežja in omrežja kabelske televizije.

Projektirati je potrebno razširitev hidrantnega omrežja v centru mesta, za zagotavljanje požarne varnosti je potrebna vgradnja nadzemnih hidrantov in zamenjavo obstoječih vodovodov (salonitna izvedba) v duktilno izvedbo in obnova hišnih vodovodnih priključkov.
Pri prestavitvi vodovoda in kanalizacije je potrebno upoštevati obstoječe komunalne vode (PTT, elektrika, CATV, plinovod).

Na osnovi hidravlične presoje obstoječe kanalizacije v mestnem jedru je potrebno izdelati sanacijski program obnove, delnih zamenjav in dograditev kanalizacijskih odcepov. Obstoječa kanalizacija (Ø 40 cm) iz betonskih cevi, ki poteka v Šlandrovem trgu po levi in desni strani se mora projektirati in zgraditi na globini, ki omogoča priključevanje vseh obstoječih in predvidenih objektov na obnovljeni kanal.
Obnova sekundarne kanalizacije bo zahtevala tudi obnovo hišnih kanalizacijskih priključkov. Vsi objekti se priključijo na kanalizacijo brez greznice. Meteorne vode se vodijo v javno fekalno kanalizacijo. Iz večjih parkirnih površin se vodijo preko oljnih lovilcev, izlivne vode iz cestnih površin pa preko jaškov – peskolovov.

Glede na poudarjen razvoj javnih, oskrbnih, storitvenih dejavnosti v ureditvenem območju je potrebno izločiti dejavnosti proizvodnega značaja, če te presegajo maksimalno dovoljeno raven hrupa in ekolološko onesnažujejo prostor. Potrebno je izključiti tudi dejavnosti, ki imajo velike potrebe po odvozu in nabavi materiala, ne ustrezajo namembnosti okolja, zavzemajo prevelike površine in imajo neustrezno napajanje.
Juteks: Postopno se izvaja proces premeščanja proizvodnje na novo lokacijo, objekti in zemljišča pa se namenijo za podjetniške, poslovne, obrtne in druge dejavnosti, upoštevajoč potrebe mesta ter omejitve glede na specifično lokacijo tega kompleksa.
Ferralit: Prenova in delna porušitev objektov ob nadomestni gradnji v istem višinskem gabaritu z oskrbno, poslovno in storitveno dejavnostjo ter parkirišči severno od objekta.
Grames: Neustrezno dejavnost je potrebno izključiti iz mestnega jedra in adaptirati prostore za novo dejavnost (oskrbna, storitvena).

Vsi posegi se morajo ob sanaciji obstoječih virov onesnaževanja in motenj v okolju podrejati z zakonodajo določenim ekološkim pogojem varovanja okolja.

Novogradnje in prenovljeni objekti na etapnost niso vezani, najprej pa je potrebno urediti cestno in komunalno infrastrukturo.

Ustrezno se spremeni in in dopolni grafično gradivo:
kartografska dokumentacija s prikazom območja programske zasnove: lista PKN 1 : 5000 št. CE 26 in 27.
Grafično gradivo se dopolni s programsko zasnovo za območje ureditvenega načrta za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.