Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. julija 1996.

V zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 in št. 8/96) se v drugem členu dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

“Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki je bila rojena staršem, v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Žrtev vojnega nasilja je ob pogojih iz prvega člena tega zakona tudi oseba, ki ji je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena povzročen na ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine v Republiki Italiji oziroma na ozemlju dežele Koroške v Republiki Avstriji in oseba, ki je imela od prenehanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne glede na to, na katerem ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije ji je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno”.
Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, šesti, sedmi in osmi odstavek.

V šestnajstem členu se v tretji alinei pika nadomesti z vejico in v novi vrsti doda besedilo, ki se glasi:

“pri čemer se čas trajanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja šteje v dejanskem trajanju, do povratka v domovino. Če se je žrtev vojnega nasilja vrnila v domovino po 31. 12. 1945, se ji čas po tem datumu prizna le, če dokaže, da se pred tem ni mogla vrniti iz razlogov, ki jih ni sama povzročila. Za poln mesec se šteje, če je nasilje trajalo več kot petnajst dni.”

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu republike Slovenije.