Na podlagi 40. člena zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa višino denarnih sredstev, potrebnih za preživljanje, zagotovitev najpotrebnejših prostorov za prebivanje ter obseg zdravstvenega varstva in ureja merila in pogoje za uživanje in način uveljavljanja teh oblik varstva za tujce, ki jim je priznan status begunca po zakonu o tujcih (v nadaljevanju: begunec).

O pravici do denarnih sredstev, potrebnih za preživljanje, odloča pristojni center za socialno delo.
Urad za priseljevanje in begunce zagotovi najpotrebnejše prostore za prebivanje beguncev in organizira njihov zdravstveni nadzor na osnovni dokončne odločbe o statusu begunca.
Pristojni organi morajo o zahtevi begunca v zvezi s pravicami iz prvega člena te uredbe odločiti v najkrajšem času.
Pravice iz prvega člena te uredbe pripadajo beguncu z dnem dokončnosti odločbe o priznanju statusa begunca.

Priznan status begunca velja kot dovoljenje za stalno prebivanje.

Begunec brez dohodkov, brez premoženja in brez zavezancev, ki so ga v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in sposobni preživljati, je pod pogoji iz te uredbe upravičen do sredstev, potrebnih za preživljanje, ki znašajo mesečno:
– za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 odstotkov zajamčene plače,
– za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta, 34 odstotkov zajamčene plače,
– za otroke od 15. leta do dopolnjenega 18. leta, 42 odstotkov zajamčene plače,
– za odrasle osebe do 60. leta starosti, 52 odstotkov zajamčene plače,
– za osebe stare nad 60 let, 60 odstotkov zajamčene plače.
Begunec, ki ima premoženje ali dohodke in mu ti ne zadoščajo za samostojno preživljanje, je upravičen do dela sredstev potrebnih za preživljanje, ki ustreza razliki med njegovim ugotovljenim premoženjem oziroma dohodki in zneskom iz prejšnjega odstavka tega člena.

Najpotrebnejši prostori za bivanje begunca se zagotovijo v skladu z normativi in standardi za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem.
Prostore iz prejšnjega odstavka beguncu dodeli Urad za priseljevanje in begunce in ga o tem obvesti.
Praviloma se najpotrebnejši prostori za bivanje zagotovijo v okviru nastanitvenih kapacitet Urada za priseljevanje in begunce.
V primeru, da begunec odkloni zagotovljene najpotrebnejše prostore, ima pravico do nadomestila najemnine v višini povprečne neprofitne najemnine za prostore, ki so mu zagotovljeni.

Begunec je upravičen do zdravstvenega varstva v obsegu obveznega zdravstvenega zavarovanja za primer bolezni in poškodbe izven dela, kot ga določajo predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Organi iz 2. člena te uredbe po uradni dolžnosti, trajno ali začasno, v celoti ali delno, ustavijo uresničevanje pravic iz 1. člena te uredbe, če ugotovijo, da si je begunec, v času, ko mu te pravice pripadajo, ustvaril pogoje za samostojno preživljanje. Enako postopajo organi, če si kateri od begunčevih ožjih družinskih članov, ki so ga po predpisih Republike Slovenije dolžni preživljati, ustvari pogoje za samostojno preživljanje in so begunca sposobni preživljati.
Šteje se, da si je begunec ustvaril pogoje za samostojno preživljanje, če sklene delovno razmerje, če se prične ukvarjati s samostojno dejavnostjo, če na drugih osnovah proti plačilu opravlja delo ali pridobi premoženje, ki zadostuje za samostojno preživljanje, in sicer v višini sredstev, določenih v 4. členu te uredbe.
V primeru, da so beguncu najpotrebnejši prostori za bivanje zagotovljeni v okviru nastanitvenih kapacitet Urada za priseljevanje in begunce, lahko begunec še šest mesecev po ustavitvi ali prenehanju pravic iz 1. člena te uredbe biva v teh prostorih, če redno plačuje neprofitno najemnino in druge stroške bivanja (električna energija, voda ipd.) in če ni drugih razlogov za izselitev (potrebe po prostorih, nespoštovanje hišnega reda ipd.).

Pridobitna nezmožnost se ugotavlja na podlagi izvida in mnenja komisije, ki je ustanovljena v skladu z zakonom.

Finančna sredstva potrebna za izvajanje te uredbe bremenijo Urad za priseljevanje in begunce.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.