Na podlagi 86. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) izdaja upravni odbor Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d., Ljubljana v soglasju z Vlado Republike Slovenije
S T A T U T
Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
A) Ugotovitve
1. člen
(ustanovitev)
Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, d.d. (v nadaljevanju: sklad) je bil ustanovljen z dnem uveljavitve zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: zakon) 2. julija 1993.
2. člen
(pričetek poslovanja)
Sklad je pričel s poslovanjem dne 20. 1. 1994, ko je Republika Slovenija na podlagi prvega odstavka 108. člena ter v skladu s četrtim odstavkom 84. člena zakona, kot edini ustanovitelj na račun sklada vplačala ustanovitveni kapital v višini 10,000.000 SIT.
B) Vsebina
3. člen
(vsebina statuta)
S tem statutom (v nadaljevanju: statutom) se določijo in urejajo:
– statusne določbe (II.)
– dejavnost (III.)
– osnovni kapital sklada (IV.)
– zaščita pred riziki poslovanja (V.)
– uporaba sredstev sklada (VI.)
– akti sklada (VII.)
– upravljanje sklada (VIII.)
– notranja organizacija (IX.)
– zastopanje in predstavljanje (X.)
– nadzor (XI.)
– odgovornost za obveznosti (XII.)
– trajanje in prenehanje sklada (XIII.)
– poslovna skrivnost in prepoved konkurence (XIV.)
II. STATUSNE DOLOČBE
4. člen
(ustanovitelj)
Edini ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.
5. člen
(načela poslovanja)
Sklad je neprofitna finančna organizacija za kreditiranje naložb na področju varstva okolja s posojili z ugodno obrestno mero.
Sklad posluje:
– v svojem imenu in za svoj račun,
– v svojem imenu in za tuj račun,
– v tujem imenu in za tuj račun.
6. člen
(pravna organiziranost sklada)
Sklad je javnopravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi z zakonom in statutom.
Sklad je delniška družba.
7. člen
(firma in sedež)
Firma sklada je: Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, d.d., Ljubljana.
Skrajšana firma sklada je: Eko sklad, d.d., Ljubljana.
Sedež sklada je v Ljubljani.
Naslov sklada je: Trg Republike 3, 1000 Ljubljana.
Naslov sklada se lahko spremeni s sklepom upravnega odbora sklada.
8. člen
(žig in znak)
Sklad ima žig pravokotne oblike z naslednjim besedilom: Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, d.d., Ljubljana.
Sklad ima znak, ki ga izbere in določi upravni odbor sklada. Znak se zaščiti.
Sklad lahko uporablja tudi žig s skrajšano firmo in znakom.
III. DEJAVNOST
9. člen
(osnovna in druge dejavnosti)
Osnovna dejavnost sklada je kreditiranje naložb iz prvega odstavka 19. člena tega statuta iz lastnega kapitala z obrestno mero, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti kapitala (realna stopnja inflacije) in kritje normalnih stroškov poslovanja sklada.
Sklad v svojem imenu in za tuj račun opravlja tudi posle pridobivanja in usmerjanja kreditov za kreditiranje naložb iz prvega odstavka 19. člena tega statuta z obrestno mero, ki zagotavlja kritje stroškov pridobljenih kreditov in kritje normalnih stroškov poslovanja sklada.
Na posamičnih projektih kreditiranja naložb na področju varstva okolja lahko sklad v tujem imenu in za tuj račun izvaja finančno posredništvo, kadar s tem ne ovira dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Sklad lahko opravlja tudi spremljajoče posle, ki so potrebni za njegov obstoj, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.
Sklad lahko posamezne posle deloma ali v celoti s posebno pogodbo poveri drugi specializirani pravni ali fizični osebi.
IV. OSNOVNI KAPITAL SKLADA
10. člen
(osnovni kapital po zakonu)
V osnovni kapital se prenesejo vsa sredstva pridobljena oziroma prenešena na sklad:
– z vplačilom ustanovitvenega kapitala sklada,
– na podlagi zaključnega računa sklada za sofinanciranje programov varstva okolja, ustanovljenega na podlagi zakona o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja (Uradni list RS, št. 2/90) ,
– z odprtimi terjatvami do posojil, danih za namene varstva okolja v okviru proračunskih sredstev ministrstva, po stanju na dan ustanovitve sklada,
– na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij,
– na podlagi podeljenih koncesij za republiške javne službe na področju ravnanja z odpadki,
– na podlagi zakona o republiškem proračunu,
– ter vsa druga sredstva kapitalskega značaja pridobljena na drugi zakonski podlagi.
Upravni odbor vsake tri mesece, na podlagi evidenc pridobljenih sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena, ugotovi obseg tako pridobljenih sredstev. Dokapitalizacijo z izdajo novih delnic na osnovi tako ugotovljenega obsega pridobljenih sredstev pa predlaga vladi enkrat letno.
Pri postopku dokapitalizacije iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja zakon o gospodarskih družbah.
Nominalna vrednost posamezne delnice sklada je 100.000 SIT .
11. člen
(povečanje osnovnega kapitala s pristopom drugih delničarjev)
Pravica drugih pravnih in fizičnih oseb, biti delničar sklada je omejena tako, da njihov skupni delež ne preseže 33% stanja osnovnega kapitala sklada.
Upravni odbor predlaga vladi da odloči o pogojih za izdajo delnic in o vsebini pravic iz delnic.
12. člen
(povečanje osnovnega kapitala z dotacijami in darili)
Za povečanje osnovnega kapitala z dotacijami ali darili domačih in tujih pravnih ali fizičnih oseb ter tujih držav izda sklad po volji donatorja delnice na ime sklada, Republike Slovenije ali drugega delničarja.
Če gre za delnice na ime sklada ali Republike Slovenije se smiselno uporabijo določila 10. člena statuta, če gre za delnice na ime drugega delničarja pa določila 11. člena statuta.
13. člen
(povečanje osnovnega kapitala iz sredstev sklada)
Po sprejemu letnega poročila za zadnje poslovno leto se ugotovljeni dobiček obvezno razporedi za povečanje osnovnega kapitala, a šele takrat, ko rezerve dosežejo najmanj 10% osnovnega kapitala. Sklep o tem sprejme vlada.
Del dobička se lahko razporedi tudi za povečanje rezerv, vendar samo na podlagi posebne utemeljitve in predloga direktorja sklada.
Za povečanje osnovnega kapitala sklada iz naslova razporeditve dobička se izdajo nove delnice.
14. člen
(delnice)
Delnice, ki glasijo na ime Republike Slovenije, so navadne in niso v pravnem prometu. Imetniku dajejo:
– pravico do upravljanja sklada,
– pravico do izplačila preostanka vrednosti premoženja sklada v primeru njegove likvidacije in
– pravico do dividende, ki se ne izplačuje in se nameni povečanju osnovnega kapitala po določilih 13. člena statuta.
Delnice drugih pravnih in fizičnih oseb so imenske prednostne delnice. Imetniku dajejo:
– pravico do izplačila preostanka vrednosti premoženja sklada v primeru njegove likvidacije,
– pravico do enkratne pridobitve kredita pod ugodnimi pogoji v skupni višini 2 kratnika vrednosti delnic dodatno k pod pogoji in s strani sklada odobrenim kreditom za projekte, za katere oziroma na katere lastnik imenske prednostne delnice prenaša pravico do pridobitve dodatnega kredita,
– ter pravico do dividende, ki se ne izplačuje in se nameni povečanju osnovnega kapitala po določilih 13. člena statuta,
– ne pa pravice do upravljanja sklada (glasovanja).
Imenske prednostne delnice se lahko prenašajo samo s soglasjem Vlade in to samo takrat, ko le te niso izkoristile pravice do pridobitve dodatnih kreditov oziroma je od uveljavitve pravice do dodatnih kreditov preteklo več kot 80% kreditnega obdobja kumulativno za vse kreditirane projekte.
Delnice sklada so v nematerializirani obliki pod pogoji določenimi z zakonom in ne kotirajo na borzi.
O izdanih delnicah vodi sklad delniško knjigo. V delniško knjigo se redno vnašajo podatki o lastnikih delnic, vrstah delnic, vrstah in koristniku pravic iz delnic (naslovnik, območje, področje), njihovih prenosih, zneskih, datumih sprememb, ter drugi podatki, ki jih v skladu z veljavnimi predpisi določi direktor sklada.
Glede drugih vprašanj v zvezi z izdajanjem delnic se smiselno uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah.
V. ZAŠČITA PRED RIZIKI POSLOVANJA
15. člen
(rizična aktiva)
Rizična aktiva ne sme preseči trikratnika kapitala sklada.
Za določitev rizične aktive se smiselno uporabljajo določilo IV. točke sklepa o razvrstitvi rizičnih aktivnih bilančnih in ustreznih izvenbilančnih postavk bank in hranilnic (Ur. l. RS, št. 55/93). Postopek določitve rizične aktive se izvede enkrat letno.
16. člen
(zadolževanje sklada in jamstvo Republike)
O vsaki zadolžitvi sklada s posojili domačih in tujih oseb ter tujih držav in mednarodnih finančnih ustanov na podlagi zakona na predlog upravnega odbora odloča vlada.
Za dolgoročne kredite pri tujih finančnih inštitucijah lahko pridobiva sklad garancijo Republike Slovenije, če jih na osnovi lastnega jamstva ne more pridobiti, oziroma bi jih lahko pridobil le pod manj ugodnimi pogoji.
17. člen
(omejitev pri kreditiranju)
Največje možno posamezno finančno posojilo (vključno z dodatnim kreditom iz drugega odstavka 14. člena statuta), ki ga sklad lahko odobri posameznemu posojilojemalcu, znaša največ 10% kapitala sklada. Povezane osebe se štejejo za enega posojilojemalca.
Skupni znesek vseh kreditov, drugih terjatev in jamstev enemu posojilojemalcu ne sme presegati 20% kapitala sklada.
Sklad lahko odobrava kredite lastnikom delnic sklada samo na podlagi soglasnega sklepa upravnega odbora pod enakimi pogoji, kot sicer veljajo za kredite sklada.
18. člen
(zavarovanje kreditov)
Vsi krediti, ki jih odobrava sklad, morajo biti ustrezno zavarovani v skladu z veljavnimi predpisi in veljavno kreditno prakso.
VI. UPORABA SREDSTEV SKLADA
19. člen
(načela kreditiranja)
Sredstva sklada se uporabljajo za kreditiranje naložb:
1. republiških javnih služb varstva okolja,
2. obveznih lokalnih javnih služb varstva okolja,
3. v naprave in tehnologije varstva okolja,
4. v tehnologije in izdelke, neoporečne za okolje,
5. pri izvedbi sanacijskih programov povzročiteljev obremenitev.
Sredstva sklada se lahko uporabljajo tudi za kreditiranje naložb republike v zvezi z obveznim ukrepanjem in za zagotovitev manjkajočih sredstev za izvedbo nacionalnega programa varstva okolja ter za izdajanje garancij in zavarovanj za naložbe iz prejšnjega odstavka.
Pri tem sklad zasleduje zlasti naslednje cilje:
1. naložbe bodo pomembneje prispevale k ohranitvi in izboljšanju stanja življenjskega in naravnega okolja,
2. naložbe same bodo okoljsko manj oporečne,
3. naložbe bodo imele večjo stopnjo učinkov v primerjavi s stroški,
4. kreditojemalec bo sposoben povrniti najeti kredit.
20. člen
(postopek javnega razpisa)
Sklad podeljuje kredite na podlagi javnega razpisa po posameznih namenih skladno z naložbeno politiko in finančnim načrtom sklada.
VII. AKTI SKLADA
21. člen
(poslovanje sklada)
Poslovanje sklada se podrobneje uredi s posebnimi pravilniki, ki urejajo zlasti postopke javnih razpisov za kreditiranje, izdelavo investicijskih projektov, oceno predloženih investicijskih projektov, finančne pogoje kreditiranja in koriščenja odobrenih sredstev, izbor izvajalcev del in storitev ter dobaviteljev opreme, spremljavo investicijskih projektov v fazi izgradnje in spremljavo učinkov investicijskih pro- jektov.
22. člen
(objave, podatki)
Statut, vpisi povečanja osnovnega kapitala, oglas z vabilom k javnemu vpisu delnic, pravilniki sklada iz prejšnjega člena, javni razpisi za pridobitev kredita in druge informacije po zakonu se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Podatki o delovanju sklada so javni. Sklad redno obvešča javnost, zainteresiranim posameznikom in organizacijam pa daje informacije najpozneje v enem mesecu po prejemu zahtevka in za ceno, ki ne sme preseči materialnih stroškov posredovanih informacij.
Sporočila javnosti posreduje direktor sklada. Predsednik upravnega odbora pa posreduje sporočila glede delovanja upravnega odbora.
VIII. UPRAVLJANJE SKLADA
23. člen
(funkcije vlade)
Vlada RS skladno z zakonom in tem statutom opravlja posamezne funkcije upravljanja in sicer:
– imenuje in razrešuje upravni odbor sklada,
– daje soglasje k statutu sklada, naložbeni politiki sklada in finančnemu načrtu, k zaključnemu računu in poročilu o poslovanju ter k imenovanju in razrešitvi direktorja sklada,
– odloča o vsaki zadolžitvi sklada,
– odloča o načinu pokrivanja izgube .
24. člen
(organi sklada)
Organi sklada so upravni odbor, nadzorni odbor in direktor.
Člani organov sklada morajo ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.
25. člen
(upravni odbor)
Upravni odbor sestavlja od Vlade Republike Slovenije imenovani predsednik in štirje člani. Predsednika upravnega odbora v času njegove odsotnosti zamenjuje eden izmed članov, ki ga določi upravni odbor.
Upravni odbor deluje v skladu s poslovnikom o delu upravnega odbora, ki ga sprejme na svoji seji.
Mandat predsednika in članov traja štiri leta. Predsednik in člani upravnega odbora, ki jim je potekel mandat, so lahko ponovno imenovani.
Vlada Republike Slovenije imenuje novega predsednika in člane upravnega odbora ali ponovno imenuje iste vsaj tri mesece pred potekom mandata.
Vlada Republike Slovenije razreši člane upravnega odbora:
– na njihovo lastno željo,
– če so nezmožni opravljati svojo funkcijo,
– če malomarno ali škodljivo opravljajo svojo funkcijo,
– zaradi drugih pomembnih strokovnih razlogov.
Upravni odbor ima delovna oziroma posvetovalna telesa.
Nagrade za delo članom upravnega odbora določi vlada.
26. člen
(naloge upravnega odbora)
Upravni odbor:
– sprejme statut in ga predloži v soglasje vladi,
– sprejme letni program s finančnim načrtom sklada in ju predloži v soglasje vladi,
– sprejme naložbeno politiko sklada in jo predloži v soglasje vladi,
– predlaga vladi, da odloči o pogojih za izdajo delnic in njihovi vsebini,
– sprejme letno poročilo o poslovanju z letnim obračunom sklada in ju predlaga v soglasje vladi,
– sprejema pravilnike, poslovnike in druge akte sklada, in tiste iz 21. člena tega statuta daje v predhodno mnenje Ministrstvu za okolje in prostor,
– sprejme sklepe o pripravi razpisov in jih daje v predhodno mnenje Ministrstvu za okolje in prostor,
– odloča o dodelitvi kreditov po predhodnem mnenju Ministrstva za okolje in prostor,
– imenuje in razrešuje direktorja sklada, ter ga predlaga v soglasje vladi,
– daje smernice in navodila za delo direktorju sklada,
– zastopa sklad v razmerju do direktorja,
– imenuje stalna in začasna delovna telesa,
– odloča o drugih vprašanjih, določenih s statutom oziroma drugimi akti.
Upravni odbor posluje v skladu s sprejetim poslovnikom in je sklepčen, če je na seji prisotnih večina članov upravnega odbora.
Vsak član ima en glas. Upravni odbor odloča z večino vseh glasov.
27. člen
(direktor)
Sklad zastopa in njegovo poslovanje vodi direktor.
Direktorja sklada na podlagi javnega razpisa imenuje in razrešuje upravni odbor.
Soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja sklada daje Vlada Republike Slovenije.
Razmerja z direktorjem sklada se uredijo s pogodbo. Pogodbo z direktorjem sklene predsednik upravnega odbora na podlagi sklepa upravnega odbora.
Mandat direktorja traja 4 leta. Po preteku mandata je lahko direktor ponovno imenovan.
28. člen
(naloge direktorja)
Direktor:
– organizira in vodi delovni proces,
– zastopa in predstavlja sklad,
– predlaga sklic sej upravnega odbora,
– pripravlja materiale in sodeluje na sejah upravnega odbora,
– pripravlja predloge pravnih aktov iz 21. člena tega statuta in jih posreduje v obravnavo upravnemu odboru,
– skrbi za izvrševanje sklepov upravnega odbora,
– odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja uslužbencem sklada,
– imenuje in razrešuje uslužbence s posebnimi pooblastili,
– v skladu z veljavnimi predpisi odloča o nagrajevanju uslužbencev sklada,
– poroča upravnemu odboru o poslovanju sklada,
– samostojno, brez predhodnega sklepa upravnega odbora, sklepa posle, katerih vrednost ne presega 1,200.000 SIT,
– usklajuje gradiva, ki so podlaga za odločanje upravnega odbora z državnimi in drugimi organi in organizacijami,
– opravlja vse druge naloge na podlagi tega statuta, zakona in drugih veljavnih predpisov.
IX. NOTRANJA ORGANIZACIJA
29. člen
(organizacija)
Notranje organizacijske enote sklada so:
– urad direktorja,
– sektor za uvajanje projektov,
– sektor za spremljanje realizacije projektov,
– finančni sektor.
Natančnejše določbe o notranji organizaciji sklada določa akt, ki ga na predlog direktorja sprejme upravni odbor.
30. člen
(računovodski standardi)
Sklad uporablja slovenske računovodske standarde, ki veljajo za banke.
X. ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE
31. člen
(pooblastila)
Sklad predstavljata predsednik upravnega odbora in direktor sklada, po pooblastilu pa lahko tudi člani upravnega odbora in vodilni uslužbenci sklada.
Sklad zastopa in zanj podpisuje direktor sklada samostojno v skladu in mejah pooblastil, razen v primerih določenih s statutom ter sklepi upravnega odbora.
Direktor lahko posamezna pooblastila za zastopanje prenese na uslužbence sklada s posebnim sklepom.
XI. NADZOR
32. člen
(nadzor nad delom)
Delo sklada nadzira od Državnega zbora imenovani nadzorni odbor, ki ima predsednika in devet članov.
Mandat članov nadzornega odbora traja štiri leta.
Nadzorni odbor o delu sklada poroča Državnemu zboru najmanj enkrat letno ali na njegovo vsakokratno zahtevo.
33. člen
(nadzor nad poslovanjem)
Najmanj enkrat letno v skladu z zakonom opravi nadzor nad poslovanjem sklada organizacija, pooblaščena za opravljanje ekonomsko finančne revizije.
XII. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI
34. člen
(odgovornost)
Sklad odgovarja za svoje obveznosti s svojim celotnim premoženjem.
XIII. TRAJANJE IN PRENEHANJE SKLADA
35. člen
(delovanje sklada)
Sklad je ustanovljen za nedoločen čas.
Sklad preneha z delovanjem pod pogoji in na način določen z zakonom.
XIV. POSLOVNA SKRIVNOST IN PREPOVED KONKURENCE
36. člen
(poslovna tajnost)
Podatki o dejavnosti in v zvezi z dejavnostjo sklada, ki bi lahko ogrozili pravno varnost v postopkih sklada in poslovno tajnost kreditojemalcev in drugih partnerjev sklada, so poslovna tajnost.
37. člen
(prepoved konkurence)
Direktor in drugi zaposleni ne smejo brez soglasja upravnega odbora opravljati pridobitne dejavnosti, na področju dejavnosti sklada, pa tudi ne sklepati poslov za lasten ali tuj račun.
Člani upravnega odbora ne smejo biti člani uprav od sklada odvisnih družb, člani upravnih odborov oziroma uprav ali delavci v katerikoli drugi družbi ali skladu z dejavnostjo, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo sklada.
38. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d. (Uradni list RS, št. 51/94 in 3/95).
39. člen
Ta statut začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 113-01/96
Ljubljana, dne 18. junija 1996.
Predsednik
upravnega odbora
Ekološko razvojnega sklada
Republike Slovenije
Marko Slokar l. r.
Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k statutu Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d., dne 18. julija 1996, pod št. 400-06/94-15/9-8.
