Občinski svet občine Cerkno je na podlagi 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93) in na podlagi 6. člena navodila o merilih za to, kaj se štejejo za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) ter na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in 25. člena statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95) na seji dne 24. 7. 1996 sprejel

S tem odlokom se določa vrsta, namen, največja velikost in način gradnje pomožnih objektov, drugih objektov in naprav ter posegov v prostor za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč zadostuje odločba pristojnega upravnega organa o dovolitvi priglašenih del.

Za pomožne objekte, druge objekte in naprave ter posege v prostor se po tem odloku štejejo:
– drvarnice, shrambe, lahke montažne garaže za en osebni avto, vrtne ute, vrtne in dvoriščne ograje, rastlinjaki, manjši objekti za rejo malih živali, shrambe za vrtno orodje, čebelnjaki, leseni kozolci, kašče, lope za shrambo krme, shrambe poljščin in orodja, montažni silosi, začasna zavetišča ipd., če ti objekti služijo izboljšavi bivalnih prostorov ter kmetijski in ljubiteljski dejavnosti občanov in njihovih družin.

Za pomožne objekte iz drugega člena tega odloka, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč le odločba o priglasitvi del, se glede na vrsto, namen, največjo velikost ter način gradnje štejejo:
A) Objekti oziroma posegi v prostor, ki izboljšujejo bivalne oziroma delovne pogoje:
– lesene ali zidane pritlične drvarnice, vrtne ute, tople grede in steklenjaki, če ne presegajo 20 m2 skupne tloristne površine in ležijo v sklopu funkcionalnega zemljišča stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov;
– leseni ali zidani pesjaki, kurniki in zajčniki, če ne presegajo 10 m2 skupne tlorisne površine in ležijo v sklopu funkcionalnega zemljišča stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov in kjer reja takih živali ni prepovedana s posebnim predpisom;
– lesene lope za vrtno orodje brez zidanih pasovnih temeljev na površinah predvidenih za vrtičkarstvo, če ne presegajo 6 m2 skupne tlorisne površine in 2,4 m višine kapne lege;
– vrtne dvoriščne ograje pod pogojem, da niso polno zidave ali grajene iz odpadnih materialov ter oporni zidovi terena vse do maksimalne višine enega metra;
– nadstreški nad dostopi in dovozi v objekte in nadstreški za potrebe parkiranja enega osebnega avtomobilav, traktorja, koles, mopedov in motorjev ter avtomobilske prikolice pri individualnih stanovanjskih hišah in gospodarskih objektih in kmetij- sko gospodarskih objektih s površino pokritega prostora do 15 m2;
– postavitev sončnih kolektorjev, pergol, zasteklitve balkonov, vetrolovi in zunanje stopnice pri individualnih ali večstanovanjskih hišah; poseg pri večstanovanjskih hišah mora biti izveden enotno;
– gradnja greznic za čiščenje komunalnih odplak in odpadnih voda do 30 m3 ob soglasju hidrogeologa; na vodozbirnih območjih pitne vode je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.
B) Objekti oziroma posegi v prostor, ki služijo kmetijskim dejavnostim:
– leseni ali zidani pritlični goveji, svinjski hlevi, lope in hlevi za drobnico, če ne presegajo skupne tlorisne površine 30 m2 in ležijo v sklopu gospodarskih objektov in kjer reja takih živali ni prepovedana s posebnim predpisom;
– leseni in montažni kozolci do dolžine 8 m in širine 4 m ter leseni pritlični skednji, kašče, lesene sušilnice in shrambe sena, krme, stelje, poljščin, orodja in začasna zavetišča za živino do skupne tlorisne površine 20 m2;
– gnojne jame in gnojišča za potrebe kmetijskih gospodarstev s pripadajočimi nadstreški v sorazmerju z velikostjo deponije; v postopku je potrebno pridobiti mnenje hidrogeologa; na vodozbirnih območjih pitne vode je potrebno lokacijsko dovoljenje;
– tipski silosi za shranjevanje živinske krme z atestom, če ne presegajo prostornine 90 m3 in ležijo v sklopu funkcionalnega zemljišča gospodarskih objektov;
– manjša čiščenja, poravnave in ureditve ter planiranja kmetijskih površin s soglasjem hidrogeologa;
– gradnja in popravilo poljskih poti, ki niso javno dobro, s soglasjem hidrogeologa;
C) Drugi objekti, naprave in posegi v prostor:
– stojala za kolesa z nadstrešnico ob zgradbah v obsegu in izvedbi, ki ne ovira drugih urbanističnih in prometnih ureditev;
– oznake na zgradbah, vendar s soglasjem lastnikov objektov;
– postavitev zaščitnih in protihrupnih ograj do višine 2,5 m;
– odstranitev obstoječih objektov in naprav ali njihovih delov do površine 30 m2, za katere ni potrebna statična presoja;
– tlakovanje in urejanje funkcionalnih zemljišč pred stanovanjskimi in drugimi objekti po arhitektonski zasnovi območja, ki se ureja;
– trajne ograje, ki služijo za zaščito pred divjadjo do višine 2 m in lovske preže;
– vsi posegi za odstranjevanje arhitektonskih ovir za invalide in telesno prizadete občane.
Gradnja pomožnih objektov je možna, kolikor prostorsko izvedbeni akti ne določajo drugače.
Objektov iz prvega odstavka tega člena ni možno dograjevati z ponovnimi priglasitvami.

Pomožni objekti, drugi pomožni objekti, naprave in drugi posegi v prostor iz 3. člena tega odloka so lahko:
– postavljeni samostojno ali kot prizidek,
– leseni, zidani ali montažni,
– vse to pod pogojem, da zaradi enostavne konstrukcije, velikosti in njihove uporabe ne potrebujejo statičnega preverjanja in priključkov na javne komunalne objekte in naprave ter da ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišča, sosednjih objektov in naprav.
Pomožni objekt iz 3. člena tega odloka, ki kot samostojni objekt ali prizidek predstavlja funkcionalno dopolnitev stanovanjske hiše ali kmetijsko gospodarskega objekta, je lahko:
– pritličen, nepodkleten, zidan, lahko na stebrih podprt lesen ali montažni objekt, brez zgrajene AB plošče in praviloma dvokapne lege, z višino kapne lege do 2,4 m.
Oblikovanje objekta mora biti izvedeno skladno z arhitektonsko zasnovo območja, kjer se objekt načrtuje.
Odmiki od parcelnih mej so lahko minimalno 4 m, in sicer mora investitor pridobiti soglasje sosedov.

Odločbo iz 3. člena tega odloka je možno izdati v primerih, ko s predlaganimi posegi niso prizadete pravice in zakoniti interesi drugih oseb, varnost življenja, zdravja in premoženja ter niso v nasprotju z namensko rabo zemljišč, vodnogospodarskimi pogoji ter upoštevajo pogoje varovanja naravne in kulturne dediščine. V primeru gradnje ali postavitve pomožnih objektov in naprav v varovalnem pasu infrastrukturnih objektov ali ožjem območju naravnega ali kulturnega spomenika je potrebno pridobiti soglasje upravljalca tega območja.
Pomožni objekti, drugi objekti in naprave ter posegi v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, morajo biti načrtovani skladno s pogoji iz prostorsko ureditvenih oziroma izvedbenih aktov.

Priglasitev nameravanih del za gradnjo objektov in naprav ter posegov v prostor iz 3. člena tega odloka vsebuje:
– dokazilo o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem,
– kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektov,
– natančen opis obstoječega in predvidenega objekta, konstrukcijo, obdelavo, naklon strehe in vrsto kritine; opis nameravanih del z načrtom oziroma idejno zasnovo gradbenih posegov ter opis zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, če gre za začasen objekt pa tudi datum, do katerega bo objekt stal;
– soglasje sosedov – mejašev, kadar je razdalja od parcelne meje manjša od 4 m ter mnenja pristojnih organov in organizacij.

Priglasitev nameravanih del je potrebno prijaviti pred pričetkom gradbenih del pristojnemu upravnemu organu pri upravni enoti Idrija.

Če pristojni upravni organ ugotovi, da je za nameravano graditev potrebno lokacijsko dovoljenje ali da bi bila graditev v nasprotju s prostorsko ureditvenim oziroma izvedbenim aktom ali da bi bile z gradnjo prizadete pravice ali zakonski interesi drugih oseb, izdajo odločbe o priglasitvi zavrne v roku 30 dni po vložitvi pravilno sestavljene priglasitve.
Pravnomočna odločba o priglasitvi del pa izgubi veljavnost, če investitor ne prične s priglašenimi deli v enem letu po pravnomočnosti odločbe.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna republiška urbanistična in gradbena inšpekcija.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi objektov oziroma posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list SRS, št. 3/87).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.