Na podlagi 18. in 29. člena zakona lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) ter na podlagi 40. člena statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95), je Občinski svet občine Ljutomer na seji dne 17. 7. 1996 sprejel

S tem odlokom se določa status, organiziranost, naloge in pristojnosti, način financiranja in druge zadeve, ki urejajo delovanje krajevnih skupnosti.

V Občini Ljutomer se ustanovijo naslednje krajevne skupnosti (v nadaljevanju: KS):
1. KS Cezanjevci s sedežem v Cezanjevcih za naselja: Vogričevci, Branoslavci, Cezanjevci, Vidanovci, Zg. Kamneščak,
2. KS Cven s sedežem na Cvenu za naselja: Krapje, Mota, Cven,
3. KS Križevci s sedežem v Križevcih za naselja: Lukavci, Ključarovci, Boreci, Iljaševci, Stara nova vas, Dobrava, Bučečovci, Vučja vas, Zasadi, Križevci pri Ljutomeru,
4. KS Ljutomer s sedežem v Ljutomeru za naselja: Sp. Kamenščak, Babinci, Noršinci, Ljutomer,
5. KS Krištanci, Šalinci, Grlava s sedežem v Krištancih za naselja: Krištanci, Šalinci, Grlava,
6. KS Logarovci-Berkovci s sedežem v Logarovcih za naselja: Berkovci, Kokoriči, Berkovski prelogi, Grabe, Gajševci, Logarovci,
7. KS Mala Nedelja s sedežem v Mali Nedelji za naselja: Bučkovci, Moravci v Slovenskih goricah, Drakovci, Kuršinci, Bodislavci, Mala Nedelja,
8. KS Radoslavci s sedežem v Radoslavci za naselja: Precetinci, Sitarovci, Radoslavci, Godemarci,
9. KS Razkrižje s sedežem na Šafarskem za naselja: Veščica, Šafarsko, Gibina, Šprinc, Kopriva, Globoka, Razkrižje,
10. KS Stara cesta s sedežem v Mekotnjaku za naselja: Mekotnjak, Desnjak, Stara cesta,
11. KS Stročja vas s sedežem v Stročji vasi za naselja: Nunska graba, Presika, Rinčetova graba, Podgradje, Pristava, Stročja vas,
12. KS Veržej s sedežem v Veržeju za naselja: Bunčani, Banovci, Veržej,
13. KS Železne dveri s sedežem v Radomerju za naselja: Ilovci, Gresovščak, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Cuber, Jeruzalem, Železne dveri, Slamnjak.

Na podlagi pobude vsaj desetih odstotkov volivcev z območja, ki želi preoblikovanje krajevne skupnosti, razpiše občinski svet referendum. Pobudi o preoblikovanju krajevne skupnosti morajo biti priloženi overjeni podpisi upravičenih volilcev. O pobudi odloča občinski svet s sklepom. Zoper sklep občinskega sveta lahko območje, ki z odločitvijo občinskega sveta ni zadovoljno, vloži zahtevo za presojo pravilnosti odločitve občinskega sveta pri pristojnem organu.

Stroške v zvezi s pripravo pobude o preoblikovanju krajevnih skupnosti prevzamejo volivci.
Priprava in izvedba referenduma se financira iz občinskega proračuna. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve po določbah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.

Občani v krajevni skupnosti uresničujejo svoje skupne interese in potrebe tako, da preko svojih organov in v sodelovanju z občinskimi organi in službami:
a) na področju gospodarstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti:
– organizirajo prostovoljno delo in zbirajo finančna sredstva v obliki krajevnega samoprispevka ter drugih oblikah za urejanje lokalnih potreb na svojem območju,
– sprejemajo programe dela na svojih organih in skrbijo za njihovo realizacijo,
– sodelujejo s pristojnimi občinskimi službami pri pripravi in realizaciji investicij na področju investicijskih vlaganj, katerih nosilec investicije je občina (pridobitev soglasij, izjav, mnenj prizadetih lastnikov nepremičnin, sodelovanje v postopkih oblikovanja tehničnih rešitev ter izbire izvajalcev del),
– organizirajo in vodijo pripravo in realizacijo investicij, katerih nosilec investicije je krajevna skupnost,
– skrbijo za vzdrževanje objektov in naprav, ki so v njihovem upravljanju,
– skrbijo za vzdrževanje javnih parkov, zelenic ter videza naselij,
– skrbijo za javno razsvetjavo,
b) na področju družbenih dejavnosti:
– spremljajo socialno problematiko na svojem območju in predlagajo ukrepe za njihovo reševanje,
– organizirajo in izvajajo razne oblike socialnega varstva, sosedsko pomoč za starejše ljudi, sodelujejo pri reševanju stanovanjskih vprašanj, sodelujejo pri izvajanju pomoči in nege na domu za starejše ljudi,
– v primeru ogroženih družin spremljajo razmere, v katerih živijo družine z otroki in predlagajo ukrepe za izboljšanje teh razmer,
– sodelujejo pri vzdrževanju objektov in naprav, namenjenim telesnovzgojnim in kulturnim dejavnostim,
c) na ostalih področjih:
– organizirajo javne razprave in skrbijo za popolno informiranost krajanov, kadar je to v interesu občine (sprejem aktov o prostorskem planiranju, uvedba taks, raznih dajatev in davkov, ki zavezujejo občino ali posamezno okolje z republiškimi ali občinskimi predpisi),
– urejajo pravne formalnosti s krajani, kadar jih k temu zavezuje republiški ali občinski predpis, oziroma sklep občinskega sveta,
– ob zaključku proračunskega leta posredujejo občini poročilo o zbiranju in porabi sredstev, ki se stekajo na njihov žiro račun iz naslova dotacij občinskega proračuna,
– sodelujejo z občinskim svetom in z njegovimi organi pri izvrševanju občinske politike in nalog na območju krajevne skupnosti,
– izvajajo naloge skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi,
– sodelujejo pri vzdrževanju spominskih obeležij, naravne ter kulturne dediščine,
– izvajajo posamezne naloge v vojni in miru ter na področju zaščite in reševanja občanov, za katere jih določi pristojni organ občine na osnovi določb statuta občine,
– opravljajo druge naloge, za katere jih pooblasti občinski svet in župan.

Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v opravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
Občinski svet je dolžan zaprositi za mnenje svet krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese samo te skupnosti.

Krajevna skupnost ima status pravne osebe.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

Za zadovoljevanje potreb in interesov krajanov krajevna skupnost pridobiva sredstva:
– iz proračuna občine za opravljanje nalog, ki jih župan in občinski svet določita v letnem planu občine,
– s samoprispevkom občanov,
– delovni prispevki in druge oblike zbiranja sredstev,
– prostovoljni prispevki krajanov, podjetij in organizacij,
– na drug način, v skladu z zakonom.
S tako pridobljenimi sredstvi krajevna skupnost razpolaga v svojem imenu in za svoj račun.

Krajevna skupnost ne more prevzemati obveznosti, za katere nima zagotovljenega finančnega pokritja.
Občina Ljutomer ne prevzema finančne obveznosti za naloge oziroma programe, ki niso bile predvidene v občinskem proračunu.
Krajevna skupnost se lahko zadolži le s soglasjem občinskega sveta.

Krajevna skupnost pridobiva iz občinskega proračuna sredstva za financiranje funkcionalne dejavnosti ter posebna sredstva za financiranje javnih dobrin, katerih uporabniki niso določljivi oziroma katerih uporaba ni merljiva (v nadaljevanju: objektov kolektivne komunalne rabe).

Izračun deležev sredstev je opravljen na podlagi kvantificiranih podatkov o objektih kolektivne rabe znotraj posamezne krajevne skupnosti, težavnostne stopnje vzdrževanja in urejanja objekta ter obsega storitev, ki jih objekti kolektivne rabe zahtevajo v minimalni meri. Stroški vzdrževanja javnih površin ter komunalnaih objektov in naprav kolektivne rabe se delijo v razmerju, ki ga prikazuje spodnja tabela:

----------------------------------------------------------------
                                                   (%) v skupnem
Dejavnost                                               seštevku
----------------------------------------------------------------
urejanje in vzdrževanje javnih površin in parkov             9.0
urejanje in vzrževanje drevoredov                            2.0
javna razsvetljava v naseljih                                9.0
vzdrževanje požarnih cistern                                 2.5
vzdrževanje krajevnih in drugih nekategor. cest:
  – na ravnini                                              13.0
  – na hribovitem predelu                                   18.0
  – v makadamski izvedbi                                     6.5
število prebivalcev                                         10.0
urejanje mesta Ljutomer                                     30.0
----------------------------------------------------------------
SKUPAJ                                                     100.0
----------------------------------------------------------------

Podatki o objektih kolektivne rabe znotraj posamezne krajevne skupnosti so priloga tega odloka.

Izračun deležev sredstev za objekte kolektivne komunale se ponovno oceni ob zaključku proračunskega leta in po potrebi novelira. Novelacijo izračuna sprejme občinski svet na predlog sveta krajevnih skupnosti s posebnim sklepom.

Svet KS sprejme statut in druge formalno pravne akte.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o potrditvi sklepov zborov občinske skupščine, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku, št. 31/64.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.