Na podlagi tretjega odstavka 112. člena poslovnika Občinskega sveta mestne občine Celje – redakcijsko prečiščeno besedilo – (Uradni list RS, št. 66/95 in 1/96) izdajam
S K L E P
o objavi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Mestni občini Celje
Objavljam odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Mestni občini Celje, ki ga je Občinski svet mestne občine Celje sprejel na seji dne 2. julija 1996.
Celje, dne 2. julija 1996.
Župan
Mestne občine Celje
Jože Zimšek, dipl. inž. l. r.
Na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 17. in 76. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95) je Občinski svet mestne občine Celje na 22. seji dne 2. 7. 1996 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
1. člen
V Mestni občini Celje se plačuje za uporabo stavbnih zemljišč, ki so po prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Celje določena kot stavbna zemljišča in na območjih določenih s tem odlokom, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
2. člen
Plačila nadomestila je oproščen občan, katerega skupni dohodek v preteklem letu ni presegal zneska povprečne letne bruto zajamčene plače v RS, oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov, ki živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu, niso presegli na družinskega člana v preteklem letu povprečne letno bruto zajamčene plače v RS.
Občanu, ki organizirano vlaga lastna sredstva v izgradnjo objektov komunalne infrastrukture, ki se gradijo na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj, se prizna delna oprostitev nadomestila za čas pet let, tako da se pri vrednotenju komunalne opremeljenosti stavbnega zemljišča upošteva komunalna opremljenost pred vlaganjem zavezanca.
Zavezanec uveljavlja oprostitev plačila nadomestila iz prvega odstavka tega člena z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu skupaj z dokazili do 31. 1. za tekoče leto.
Oprostitev iz drugega odstavka tega člena uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu skupaj z dokazili do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev.
Petletna doba delne oprostitve nadomestila začne teči 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, v katerem je zavezanec vlagal.
3. člen
Zavezanec za nadomestilo je lastnik, imetnik pravice uporabe ali drug neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (najemnik, zakupnik, uživalec).
4. člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
I. ZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE
Zazidano stavbno zemljišče je zemljišče na katerem stoji objekt (stavbišče) in zemljišče, ki je potrebno za njegovo redno rabo.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih Stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prostostoječih garaž,
2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov,
– površine namenjene delavnicam na prostem,
– odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,
– kamnolomi in peskokopi,
– javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Celje oziroma po določilih ustrezne pogodbe za uporabo javnih površin.
II. NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE
Nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku je vsako nezazidano zemljišče, ki je po prostorsko izvedbenih načrtih opredeljeno kot stavbno zemljišče.
5. člen
Pri določitvi območij, kjer se plačuje nadomestilo, so upoštevani sledeči kriteriji:
– splošna opremljenost s komunalno infrastrukturo,
– funkcionalna ugodnost lokacije stavbnega zemljišča,
– ustrezna namenska raba po prostorsko izvedbenih aktih,
– gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti.
6. člen
Območja stavbnih zemljišč
Območja na katerih se plačuje nadomestilo:
I. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča:
– v ožjem mestnem središču,
– v strnjenih naseljih na širšem območju mesta (naselja mestnega značaja),
– v strnjenih naseljih ob mestnih vpadnicah.
II. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča namenjena gospodarski rabi z močno razvito prometno in komunalno infrastrukturo.
III. območje:
V to območje se uvrščajo pretežno zazidana stavbna zemljišča na obrobju mesta ter manjša lokalna naselja.
IV. območje:
V to območje se uvrščajo vsa ostala stavbna zemljišča na območju Mestne občine Celje, ki so opremljena z vodovodom, električnim omrežjem in cesto.
Posebno pridobitno območje:
Posebno pridobitno območje je opredeljeno kot območje znotraj I. in III. območja, ki zaradi svoje lokacije nudi posebne ugodnosti za pridobivanje prihodka dejavnostim, ki so navedene v 10. členu tega odloka v skupini A.
V posebno pridobitno območje se uvrščajo:
– del starega mestnega jedra – celotne oziroma del ulic in trgov: Stanetova, Lilekova, Linhartova, Miklošičeva, Kocbekova, Gledališka, Gledališki trg, Cankarjeva, Aškerčeva, Vodnikova, Gubčeva, Krekov trg, Prešernova, Glavni trg, Trg Celjskih knezov, Gregorčičeva;
– Mariborska cesta (od h.štev. 1 do nadvoza čez avtocesto);
– Ljubljanska cesta (od centra mesta do vključno križišča s Čopovo).
7. člen
Meje območij iz prejšnjega člena so razvidne iz grafičnih kart v merilu 1:5000 ter opisa območij po ulicah in naselij, ki sta sestavni del tega odloka.
Grafični in opisni prikazi območij iz prvega odstavka tega člena so na vpogled pri Davčnem uradu Celje in pri strokovni službi Sklada stavbnih zemljišč občine Celje.
8. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami (v nadaljevanju: komunalna opremljenost),
2. lega in namembnost rabe stavbnih zemljišč,
3. izjemne ugodnosti lokacije v zvezi s pridobivanjem dohodkov.
Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja.
9. člen
Točkovanje komunalne opremljenosti
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami skupne in individualne rabe se ovrednoti z naslednjim številom točk:
-----------------------------------------------------------------------
Vrsta opremljenosti Število točk ne glede
na lego in namemb.
stavbnih zemljišč
-----------------------------------------------------------------------
Opremljenost s cestami
– makadamska ureditev cestišča 3
– sodobno opremljeno cestišče 15
Opremljenost s parkirišči
– obcestna parkirišča 3
– urejena neplačljiva parkirišča 10
Opremljenost z zelenimi površinami 2
Javna razsvetljava dostopnih javnih cest 4
Opremljenost s kanalizacijo 5
Opremljenost z vodovodom 5
Opremljenost s plinovodom 4
Opremljenost s toplovodom 5
Opremljenost s elektriko 4
Opremljenost s PTT 3
Opremljenost s kabelsko inf. sistemom 3
Opremljenost z ind. tirno mrežo 15
-----------------------------------------------------------------------
Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na te naprave.
10. člen
Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča
Lega stavbnega zemljišča se določa po območjih iz 6. člena tega odloka. Pri vrednotenju lege se upošteva namembnost stavbnega zemljišča.
Po namembnosti se stavbna zemljišča uvrstijo v naslednje skupine:
A. Stavbna zemljišča za poslovne namene in storitveno dejavnost: trgovina na veliko, zunanja trgovina, servisne storitve, finančne, tehnične in poslovne storitve (bančništvo, zavarovalništvo, storitve na področju prometa, razen javnih skladišč, projektiranje, geološko raziskovanje, poslovne storitve, ekonomske in tehnične storitve), časopisna in RTV dejavnost, trgovina na drobno, turizem, gostinstvo, advokatske pisarne, zasebne zdravstvene ustanove, zasebne veterinarske ustanove,
B. Stavbna zemljišča za gospodarske namene in gospodarske javne službe: industrija in rudarstvo, kmetijska proizvodnja in ribištvo, gradbeništvo, transportna in skladiščna dejavnost, proizvodna obrt, železniški promet, javni primestni in medmestni prevoz potnikov, pošta, telekomunikacije, stanovanjsko-komunalna dejavnost in urejanje naselja in prostora, elektrogospodarstvo,
C. Stavbna zemljišča za javno upravo in družbene dejavnosti in osebne storitve: javna uprava, politične organizacije, društva, izobraževanje, vrtci, zdravstvene ustanove javnega značaja, veterinarske in kmetijske storitve javnega značaja, znanstvenoraziskovalna dejavnost, šport in rekreacija, kulturno-umetniška dejavnost, socialne ustanove, osebne storitve, kot jih opredeljuje zakon o prometnem davku,
D. Stavbna zemljišča za stanovanjske namene: večstanovanjski objekti, individualni stanovanjski objekti za trajno ali občasno uporabo, samski domovi, dijaški domovi, domovi za ostarele občane.
Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča je za določitev nadomestila sledeče:
---------------------------------------------------------------------
Namembnost Območje
I II III IV PPO*
---------------------------------------------------------------------
A. Za poslovne namene
in storitveno dejavnost 100 70 25 10 125
B. Za gospodarske
namene in javne službe 70 50 20 11 –
C. Za javno upravo
in družbene dejavnosti 12 8 5 3 –
D. Za stanovanjske
namene 12 5 8 3 –
Uporaba javnih površin
– gostinski vrtovi, 5 5 2 – 7
– kioski in samostojne
stojnice, 3 3 1 – 4
– zabavne prireditve,
razstave in sejmi za
gosp. namene ter vodne
in obvodne površine 2 2 1 – 3
---------------------------------------------------------------------
*PPO-posebno pridobitno območje
11. člen
Pri vrednotenju nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, se seštevek točk, ugotovljenih po merilih iz 9. in 10. člena tega odloka zmanjša s količnikom 0,25, za nezazidana stavbna zemljišča na 1. in 2. območju ter na posebnem pridobitnem območju pa s količnikom 0,50.
12. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Mestne občine Celje znaša:
1. za stavbna zemljišča, ki so v 10. členu tega odloka po namebnosti razvrščena v skupini C in D 0,138 SIT na m2,
2. za stavbna zemljišča, ki so v 10. členu tega odloka po namembnosti razvrščena v skupini A in B ter za uporabo javnih površin 0,135 SIT na m2.
Vrednost točke se letno valorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa cen na drobno v RS za obdobje prvih devetih mesecev leta, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Višino valorizacije vrednosti točke določi do konca leta za naslednje leto s sklepom občinski svet Mestne občine Celje.
13. člen
Mesečna višina nadomestila se določi, kot zmnožek:
– skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 9., 10. in 11. člena tega odloka,
– površine ugotovljene v skladu s 4. členom tega odloka in
– vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu s 12. členom tega odloka.
Za uporabo javnih površin se določi višina nadomestila, kot zmnožek:
– skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 9. in 10. člena tega odloka,
– velikosti uporabljene površine, ugotovljene v skladu z zadnjim odstavkom 4. člena tega odloka,
– vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu s 12. členom tega odloka in
– števila dni uporabe stavbnega zemljišča.
14. člen
Za odmero, pobiranje, izterjavo, nadziranje in evidentiranje plačevanja nadomestila je pristojna davčna služba.
Odmerjanje, obračunavanje, pobiranje, nadziranje in izterjava se opravlja v skladu z zakonom o davčni službi in zakonom o davčnem postopku.
15. člen
Nadomestilo se zavezancu odmeri na podlagi podatkov o zavezancu in stavbnemu zemljišču, ki jih posreduje Davčnemu uradu Celje Sklad stavbnih zemljišč občine Celje.
Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva Sklad stavbnih zemljišč iz uradnih evidenc ter na podlagi prijav zavezancev nadomestila.
Sklad stavbnih zemljišč je dolžan davčnemu organu sproti oziroma najpozneje do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec posredovati podatke o spremembah, ki vplivajo na višino nadomestila.
16. člen
Zavezanec za nadomestilo mora vložiti prijavo nadomestila v petnajstih dneh od nastanka obveznosti (ko postane lastnik, imetnik pravice uporabe ali drug neposredni uporabnik stavbnega zemljišča) pri Davčni upravi Celje.
V roku iz prejšnjega odstavka je zavezanec dolžan napovedati tudi vse spremembe (prenehanje obveznosti, spremebe lastnika oziroma neposrednega uporabnika), ki vplivajo na višino obveznosti nadomestila.
Prijava mora vsebovati podatke za odmero nadomestila. Podatki v prijavi morajo biti resnični.
17. člen
Nadomestilo odmeri davčni organ zavezancu z odločbo naprej za odmerno leto in se plačuje v trimesečnih obrokih, oziroma polletnih obrokih, če znesek odmerjenega nadomestila ne presega zneska, kot ga določa za plačevanje davka od premoženja zakon o davčnem postopku.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je dolžan plačati zavezanec nadomestilo za uporabo javnih površin, ki traja manj kot tri mesece v letu, v tridesetih dneh po izdaji odmerne odločbe.
Do izdaje odmerne odločbe za tekoče leto plačujejo zavezanci akontacijo nadomestila po odmerni odločbi preteklega leta, valorizirani s koeficientom porasta vrednosti točke.
18. člen
Nastanek, spremembe in prenehanje obveznosti se pri odmeri nadomestila upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe.
Nastanek in prenehanje obveznosti za uporabo javnih površin, se pri odmeri nadomestila upošteva z dnem, ko je obveznost nastala in z dnem, ko je obveznost prenehala.
19. člen
O odlogu in obročnem odplačevanju nadomestila za pravne osebe odloča na podlagi vloge zavezanca in mnenja strokovne službe Sklada stavbnih zemljišč občine Celje, občinski svet Mestne občine Celje.
Vlogo za odlog in obročno plačevanje nadomestila vloži zavezanec pri Davčnem uradu Celje.
20. člen
Z denarno kaznijo od 400.000 do 1,200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali zasebnik, če ne vloži prijave za nadomestilo (prvi in drugi odstavek 16. člena) ali če v prijavi izkaže neresnične podatke (tretji odstavek 16. člena).
Z denarno kaznijo od 40.000 do 120.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori preklršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 40.000 do 120.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
21. člen
Do uskladitve površin stabnih zemljišč po tem odloku bodo upoštevane površine stavbnega zemljišča, ki so bile podlaga za določitev nadomestila po odloku o nadomestilu objavljenem v Uradni list SRS, št. 2/85, 20/85, 43/85, 46/86, 19/88, 24/89, 22/96.
Pri določitvi števila točk po 9. členu tega odloka se upoštevajo točke za CATV z dnem uveljavitve odloka o gospodarski javni službi za kabelsko informacijski sistem.
22. člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o nadomestilu stavbnega zemljišča občine Celje (Uradni list SRS, št. 2/85, 20/85, 43/85, 46/86, 19/88, 24/89, 22/96) za območje Mestne občine Celje.
23. člen
Ta odlok prične veljati v roku osmih dni po objavi v Uradnem listu. Določbe tega odloka, ki se nanašajo na odmero nadomestila stavbnih zemljišč, ki so v 10. členu tega odloka razvrščena po namembnosti v skupini D se uporabljajo od 1. 1. 1997, za vsa ostala stavbna zemljišča pa od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi odloka.
Št. 420A-1/83
Celje, dne 2. julija 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
mestne občine Celje
Lojze Oset l. r.
