Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 17. člena statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Medvode na 20. seji dne 16. 7. 1996 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja ŠP 9/5 Goričane
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja ŠP 9/5 Goričane, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57, pod št. proj. 4530 v oktobru 1995.
2. člen
Sestavni deli tega odloka so:
– soglasja pristojnih organov in organizacij,
– razmejitev na katastrskem načrtu, M 1:1000 (karta št. 1),
– regulacijski načrt, M 1:1000 (karta št. 2).
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo še:
– obrazložitev,
– načrt primarnih komunalnih vodov, M 1:1000 (karta št. 3),
– izsek iz dolgoročnega plana M 1:5000 (karta št. 4).
3. člen
Meja območja urejanja poteka:
– na severu in vzhodu ob rezervatu tirov gorenjske železnice Ljubljana–Jesenice,
– na zahodu po osi predvidene povezovalne ceste Spodnja Senica–Goričane,
– na jugu meji na reko Soro.
Meja območja urejanja je določena z dolgoročnim planom in je razvidna iz regulacijskega načrta (2. člen, karta št. 2).
4. člen
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijski karti.
Pomen regulacijskih elementov je:
– regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi,
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost,
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije. Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki bistveno ne vplivajo na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, nastopne stopnice, vetrolovi in slično.
– označene so fasade ob javnih cestah, ki morajo biti kvalitetno oblikovane,
– označene so površine, ki jih je treba zasaditi z visoko vegetacijo in ohranjati posamezne objekte dendrološke dediščine,
– označene so površine na bregovih Sore, kjer je treba ohranjati avtohtono stanje in posamezne objekte dendrološke dediščine,
– funkcionalna enota (F) je površina ene ali več funkcionalno zaključenih parcel; znotraj funkcionalne enote veljajo v načelu enaka določila, oblikovna zasnova in izraba,
– cestni odsek (C) je površina, namenjena prometu; to je površina v javni lasti in rabi,
– cestni odsek (Cf) je površina, namenjena internemu prometu in dostopom in ne predstavlja vedno površine v javni lasti in rabi,
– železniški odsek (Ž) je površina namenjena železniškemu tirnemu prometu,
– višina (V) je max. višina objekta ali dela objekta.
Če regulacijski elementi ne določajo odmikov med posameznimi objekti, veljajo naslednja pravila za odmike predvidenega objekta:
– minimalno toliko od objekta na sosednji parceli, kot določajo svetlobno-tehnične zahteve,
– minimalno toliko od parcelne meje, da je možna njegova normalna uporaba,
– minimalno toliko od parcelne meje, kot določajo požarnovarnostni predpisi.
5. člen
Območje urejanja ŠP 9/5 Goričane je namenjeno proizvodnim, skladiščnim, servisnim in poslovno-storitvenim dejavnostim, dejavnostim malega gospodarstva in stanovanjem ter drugim specifičnim dejavnostim, ki so opredeljene za posamezno funkcionalno enoto.
Določilo glede namembnosti velja, kolikor ni v posebnih merilih in pogojih za posamezne funkcionalne enote določeno drugače.
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
6. člen
Skupna merila in pogoji veljajo na celotnem območju urejanja, dopolnjujejo pa jih posebna merila in pogoji.
Merila in pogoji glede vrste posegov
7. člen
Na celotnem območju so, razen če je v posebnih določilih določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– novogradnje, dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– nadomestne gradnje,
– rekonstrukcije, adaptacije in funkcionalne dopolnitve,
– spreminjanje namembnosti kot dopolnitev pretežne namembnosti, še zlasti zaradi razvoja sodobnejših (čistejših) tehnologij; nova dejavnost ne sme motilno vplivati na okolico,
– gradnja začasnih objektov, če ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišč sosednjih objektov in naprav in ne zahtevajo bistvenega povečanja zmogljivosti komunalnih priključkov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
8. člen
Objekte je možno na podlagi posebne urbanistične presoje, ki jo plača investitor, graditi tudi med gradbeno mejo in regulacijsko linijo, kadar to zahteva organizacija tehnološkega procesa.
9. člen
Začasni objekti na javnih površinah se lahko postavijo tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov ter naprav.
Merila in pogoji oblikovanja novogradenj
10. člen
Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju zunanje ureditve in tistih fasad, ki posegajo v obcestni prostor obstoječe ceste Goričane–Svetje ter pripomorejo k postopnemu ustvarjanju enotne obcestne podobe.
Investitor pridobi v postopku priprave lokacijske dokumentacije vsaj dve variantni rešitvi objekta. Izbor variantne rešitve opravi pristojna služba za urbanizem.
Ograje naj bodo praviloma lahke in transparentne (žične). Masivne (polne) naj bodo le tedaj, če je to posebej funkcionalno ali oblikovno utemeljeno.
Pogoji oblikovanja začasnih objektov:
– začasni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s kakovostnimi obstoječimi sosednjimi objekti,
– montažni objekti (šotori) in odprte deponije naj bodo odmaknjeni od javnih prometnih površin in zazelenjeni.
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
11. člen
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
– sanitarno tehnične zahteve,
– pozidanost gradbene parcele naj ne presega 40 % celotne površine.
Merila in pogoji infrastrukturnega urejanja
12. člen
Prometno urejanje
Obstoječe javne prometnice so odseki cest, označeni s:
C1, C2, C3, C4, C6 in C7.
Predvidena javna prometnica je zahodna obodna cesta, povezovalna cesta Goričane–Senica, označena s C5. V rezervatu za izgradnjo C5 so dovoljeni samo posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
Predvidena cesta, namenjena internemu prometu in dostopom v funkcionalni enoti F8 MG, je cestni odsek, označen s Cf1.
Prečni profil odsekov javnih prometnic C1, C2 in C3:
– cestišče za dvosmerni promet,
– dvostranski hodnik za pešce z drevoredoma in
– enostranska dvosmerna kolesarska steza.
Prečni profil odsekov javnih prometnic C4, C5 in C6:
– cestišče za dvosmerni promet,
– enostranski hodnik za pešce z drevoredom (na južni ali vzhodni strani cestišča)
– enostranska dvosmerna kolesarska steza.
Prečni profil odseka javne prometnice C7:
– minimalizirano cestišče za dvosmerni promet,
– enostranski hodnik za pešce z drevoredom (na južni strani cestišča)
– enostranska dvosmerna kolesarska steza (na severni strani cestišča).
Prečni profil odseka interne prometnice Cf1:
– cestišče za dvosmerni promet,
– dvostranski hodnik za pešce.
13. člen
Dostop tovornih, osebnih in urgentnih vozil ter pešcev v območje funkcionalnih enot je omogočen z javnih prometnic:
– v funkcionalno enoto F1 s C4,
– v funkcionalno enoto F2 samo posredno s C2 oziroma iz enote F4,
– v funkcionalne enote F3, F4 in F6 s C2 in s C3,
– v funkcionalno enoto F5 samo posredno s C2 oziroma iz enote F4,
– v funkcionalno enoto F7 s C3,
– v funkcionalno enoto F8 s C2,
– v funkcionalno enoto F9 s C1,
– v funkcionalno enoto F10 in v območji razpršene gradnje R1 in R2 s C7.
V primeru spremembe dostopov je treba izdelati strokovno presojo na stroške investitorja.
14. člen
V območju javnih prometnic so dovoljeni le posegi, vezani na prometno in komunalno urejanje. Vsa križanja cest z železico so lahko samo izven nivojaska.
15. člen
Javni peš promet je omogočen po peščevih hodnikih ob javnih prometnicah.
16. člen
V okviru funkcionalnih enot F3 do F6 na obstoječih površinah za mirujoči promet ni zagotovljenih dovolj parkirnih prostorov za potrebe zaposlenih in obiskovalcev, ker so parkirišča (delno urejena) predvsem na površinah v funkcionalni enoti F8.
Pri vseh novogradnjah ali spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih prostorov v okviru funkcionalne enote oziroma parcele uporabnika.
Deficit parkirnih površin je možno nadomestiti tudi v sosednji funkcionalni enoti, ob soglasju uporabnika te enote in na podlagi prometne preveritve celotnega območja.
Parkirišča za več funkcionalnih enot morajo biti realizirana sočasno z načrtovanim gradbenim posegom.
Pri načrtovanju parkirnih površin je treba načrtovati tudi zasaditve drevja in vključevati ureditve manjših zelenih površin.
Sanirati je treba neurejene obstoječe površine za mirujoči promet.
17. člen
Železniške tirne naprave - industrijski tiri
V funkcionalni enoti F3 in F4 vodi industrijski tir, vezan na obstoječi tir gorenjske železniške proge Ljubljana–Jesenice. Po izgradnji drugega tira gorenjske proge bo izveden priključek industrijskega tira neposredno iz železniške postaje Medvode.
Za vse posege v železniškem 200-m varovalnem pasu je treba upoštevati veljavno zakonodajo o varnosti v železniškem prometu in Pravilnik o graditvi gradbenih objektov v varovalnem pasu, glede minimalnih odmikov od osi skrajnega tira, protihrupne zaščite, zaščite proti blodečim tokovom, ker je navedeno območje neposredno ob elektrificirani železniški progi.
18. člen
Zelene ureditve
Prostor ob reki Sori naj bo namenjen predvsem zelenim ureditvam in rekreaciji. Ohraniti je treba obstoječo vegetacijo, omogočiti dostop do reke in ob reki urediti sprehajalno pot. V pejsažno ureditev se vključijo tudi objekti tehnične dediščine: jez, stara centrala, črpalna postaja itd.
Pri načrtovanju posegov v prostor je treba izdelati hortikulturno ureditev, ki bo omogočala dovolj prostora za saditev večjih dreves, tudi znotraj industrijskih območij.
Nepozidan obrežni pas ob Sori, v širini ca 50 m, je namenjen zelenim ureditvam in ostaja nezazidljiv.
19. člen
Varstvo naravne in kulturne dediščine
Mejo območja urejanja na zahodni in južni strani predstavlja reka Sora. Vodotok z bregovoma in obrežno vegetacijo je treba ohraniti, saj zanj velja varstveni režim za hidrološko naravno dediščino. Za lipo na brežini Sore pri hiši Ladja št. 23 velja varstveni režim za dendrološko naravno dediščino. Prav tako se ohranjajo vsa prostorastoča drevesa znotraj tovarniškega kompleksa.
Nasip pri tovarni celuloze je treba sanirati v smislu vzpostavitve sonaravnega stanja (brez utrjevanja, zatravitev in zasaditev avtohtonih rastlinskih vrst).
Za celotno poplavno območje pod potjo v Svetje z izviroma podtalnice velja prepoved posegov v prostor. Za hrast ob poti velja varstveni režim za dendrološko naravno dediščino. Celoten kompleks mlina se ohranja kot etnološka dediščina.
Za vse posege v prostor na območju urejanja ŠP 9/5 Goričane je treba pridobiti strokovno mnenje oz. soglasje pooblaščene službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije
20. člen
Kanalizacija
Za območje urejanja mora biti izdelana programska rešitev kanalizacije, ki jo izdela JP Vodovod–Kanalizacija. V programski rešitvi se določi tudi način čiščenja odpadnih vod Tovarne papirja (lokalna oziroma Centralna čistilna naprava Ljubljana).
Vsi objekti, ki so priključeni na vodovodno omrežje, morajo biti priključeni tudi na kanalizacijsko omrežje.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snovi morajo biti pred priključkom na javno kanalizacijsko omrežje očiščene do dovoljene stopnje onesnaženosti.
Zalednih vod ni možno priključiti na kanalizacijsko omrežje.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
Kanalizacijski sistem v območju urejanja ŠP 9/5 - Goričane je ločen.
Za čiščenje tehnoloških vod tovarne papirja sta možni dve rešitvi:
– na lokalni čistilni napravi
– s priključkom na zbiralnik A2 in centralno čistilno napravo.
Padavinske vode s strešin in ostale čiste padavinske vode so speljane v ponikovalnice oziroma direktno v najbližji odvodnik - reko Soro.
Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati minimalne odmike od primarnega kanala (2 x 5 m) in od sekundarnih kanalov (2 x 2 m).
Sekundarni kanali naj potekajo po prometnih površinah in intervencijskih poteh.
Vse odpadne vode morajo po kvaliteti ustrezati strokovnemu navodilu za izpust v javno kanalizacijo. Tovarna papirja zagotovi neprekinjeno in redno kontrolo odpadnih tehnoloških vod.
Sekundarno kanalizacijsko omrežje mora biti izvedeno v skladu z navodili. Vse delavnice in kurilnice centralnih kurjav na olje morajo imeti lovilce olj.
Padavinska voda iz manipulacijskih, utrjenih in cestnih površin, ki se odvaja v meteorno kanalizacijo mora biti predhodno očiščena v lovilcih olj.
Pred zasipom novo zgrajenih kanalov, mora biti izvršen preizkus na vodotesnost.
21. člen
Vodovod
V rezervatih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav, razen ob soglasju upravljalca; na obstoječih objektih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela.
Priključitev na vodovodno omrežje je pogojena s sočasnim priključkom na kanalizacijo.
Vse novogradnje se morajo priključiti na vodovodno omrežje, kjer ga še ni, ga je treba sočasno zgraditi. Prednost imajo zaprti sistemi tehnološke vode.
Kjer ni zadostnih količin vode za požarne potrebe, je treba urediti požarne bazene ali zagotoviti dostope k površinskim vodotokom.
Vodovodne naprave je treba locirati v zelenicah; vsi novi objekti morajo biti odmaknjeni 2m od cevovoda. Vsa dela v bližini cevovoda mora nadzirati upravljalec vodovoda.
Kapacitete obstoječih vodovodov na območju ne zadostujejo za novogradnje. Zato je treba zgraditi nov napajalni vodovod Ø 200 med črpališčem Svetje in Senico ter vodovod Ø 150 od črpališča Svetje do internega vodovoda papirnice in naprej v smeri Goričane.
Zavarovati je treba koridor 2 krat Ø 800 Sorško polje–Ljubljana.
22. člen
Plinovod
V območju urejanja ŠP 9/5 - Goričane je visokotlačno omrežje zemeljskega plina, ki ga neposredno upravlja Petrol - Zemeljski plin.
Razširjena regulatorska postaja, ki je v območju Papirnice Goričane, lahko oskrbuje s plinom tudi druge potrošnike.
Za razvod plina je treba izdelati programsko rešitev.
23. člen
Električno omrežje
Papirnica je sedaj vezana le enostransko na 35 kV daljnovod, kar je lahko motilno zaradi možnih izklopov. Vir napajanja je RTP Kleče 220/110/35 kV in delno lastni vir hidroelektrarne 180 kW.
Kot rezervo za neposredno povezavo s Papirnico Goričane je možno izvesti dodatno kabelsko povezavo 35 kV iz RTP HE Medvode.
Elektro Gorenjska načrtuje izgradnjo obnovljenega električnega omrežja v območju urejanja ŠP 9/5 - Goričane, ki bo napajano iz nove razdelilne transformatorske postaje RTP Medvode 110/20 kV.
24. člen
Telefonsko omrežje
Za telefonsko kabelsko omrežjev območju urejanja ŠP 9/5 - Goričane je treba izdelati projekt omrežja, kot ga bodo narekovale nadaljnje razvojne potrebe območja.
Projektno nalogo za projekt omrežja izdela TELEKOM podjetje Ljubljana, projekt omrežja pa za tovrstna dela registrirana projektantska organizacija.
Pri vseh dokumentih za posege v prostor je treba pridobiti soglasje tehničnega sektorja TELEKOM podjetja Ljubljana.
25. člen
Javna razsvetljava
Vse javne prometne površine, parkirne površine in površine, namenjene pešcem, je treba opremiti z javno razsvetljavo.
Trase vodov javne razsvetljave je treba uskladiti s trasami ostalih komunalnih vodov.
Zunanja razsvetljava območij, ki niso javnega značaja, ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Enako velja za vso morebitno delovno in dodatno varnostno razsvetljavo ob objektih.
Za javno razsvetljavo ob javnih cestah in drugih javnih površinah v območju urejanja ŠP 9/5 Goričane je treba izdelati tehnično dokumentacijo za izvedbo omrežja javne razsvetljave.
Merila in pogoji za varovanje okolja
26. člen
Varovanje voda
Na jugovzhodnem delu območja urejanja ŠP 9/5 - Goričane prihaja na površje podtalnica. Z vidika varovanja voda ostaja to območje nezazidljivo.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in ga prečkajo, je treba urediti tako, da bodo stanovanjski in industrijski objekti varni pred 100-letnimi vodami. Te vode je treba urejeno speljati v Soro.
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati normativne določbe glede varstva voda in zaščite okolja vključno z zajemom požarnih vod pred izlitjem v vodotok.
27. člen
Varovanje okolja
Pred izdelavo lokacijske dokumentacije je za novogradnje, dopolnitve, širitve in spremembe obstoječih dejavnosti treba pridobiti presojo vplivov na okolje. Ob tem je treba upoštevati:
– mnenje o ogroženosti pred požarom,
– oceno vplivov na okolje Inštituta za varovanje zdravja RS
– prometne obremenitve obstoječega in predvidenega stanja, vključno mirujoči promet.
Vrsto strokovnih presoj določi, v postopku izdelave lokacijske dokumentacije, pristojna služba za urbanizem.
Vzporedno z novimi investicijami je treba sanirati tudi obstoječe dejavnosti. Pri tem je treba upoštevati celotno investitorjevo dejavnost na obravnavani lokaciji, ne pa samo dejavnost vsakega posamičnega objekta.
Vse manipulativne površine, predvsem pa transportne poti, morajo biti utrjene, obdane z dvignjenimi robniki in kanalizirane preko tehnološke kanalizacije.
Vse dopustne ekološko nevarne dejavnosti in dopustno skladiščenje nevarnih snovi mora biti nad površino.
Zasnova posameznih ekološko zahtevnih objektov mora biti po principu lovilne sklede.
Skladišča ne smejo biti zasnovana polivalentno. Skupni lovilni sistemi morajo zagotavljati kompatibilnost zajetih snovi.
Za energetsko preskrbo se uporablja zemeljski plin ali elektrika; kjer se še uporabljajo drugi viri, jih je treba postopno opustiti.
V primeru oddajanja objektov ali površin v najem lastnik objekta odgovarja, da so izpolnjeni ekološki pogoji.
Zagotoviti je treba zajetje iztrošenih požarnih vod oziroma drugih gasilnih sredstev.
Izvedba vseh elementov lovilnih sistemov in kanalizacijskega omrežja mora biti vodoneprepustna in testirana enkrat v petih letih. Izvedba posameznih sistemov mora biti rezistentna na specifične vplive posameznih snovi. Lovilni sistemi morajo zagotavljati enostavno kontrolo vsebnosti.
Meteorne vode s strešin lahko ponikujejo, vendar izven vplivnih območij povoznih, skladiščnih in manipulativnih površin. Vse ponikovalnice morajo biti zavarovane in izvedene tako, da je možna njihova občasna kontrola, ki jo opravi pristojna inšpekcijska služba. Če se ugotovi, da je meteorna voda s strešin kontaminirana, je treba ugotoviti vir onesnaženja in ga sanirati na stroške povzročitelja.
28. člen
Odstranjevanje odpadkov
Rešeno mora biti ekološko učinkovito razstrupljanje, varno začasno skladiščenje oziroma deponiranje vseh odpadkov.
Komunalne odpadke je treba zbirati v urejenih smetnjakih. Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti prometno dostopna in locirana na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov.
Zagotovljene morajo biti tudi transportne poti, ki bodo omogočale neoviran dostop komunalnim vozilom.
Posebne odpadke je treba skladiščiti na v ta namen opremljenih lokacijah. Na teh lokacijah se sme skladiščiti posebne odpadke le za enkraten odvoz. Posebne odpadke je dovoljeno zadrževati na začasnih lokacijah največ do tri mesece.
29. člen
Varovanje zraka
Okolju škodljive izpušne pline in prašne delce, ki nastanejo v tehnološkem procesu, je dovoljeno spuščati v zrak šele na podlagi predhodnega čiščenja v ustreznih čistilnih napravah.
30. člen
Območje urejanja ŠP 9/5 Goričane se nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom.
III. POSEBNA MERILA IN POGOJI PO FUNKCIONALNIH ENOTAH
31. člen
V vseh funkcionalnih enotah je treba vzporedno z gradnjo izvajati posege v zvezi z varovanjem okolja, požarnim varstvom in urejanjem zunanjih površin.
V vseh funkcionalnih enotah je dovoljena gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
32. člen
F1 LADJA
Vertikalni gabariti: Vmax = 6 m, P + 1
Izraba: I = 0,4 max
Namembnost: Enota je namenjena stanovanjskim spremljajočim dejavnostim,
vključno z dejavnostmi malega gospodarstva. Dovoljene so
novogradnje, rekonstrukcije, prizidave, nadzidave in
nadomestne gradnje.
Oblikovanje: Oblikovanje objektov v enoti F1 se mora skladati z
morfološkim oblikovanjem starega vaškega naselja Ladja oz.
se prilagoditi sosednjim kvalitetno oblikovanim objektom.
Varovanje okolja: V severovzhodnem delu enote je treba zaradi pričakovane
arheološke dediščine pred vsakim posegom v prostor pridobiti
strokovno mnenje pristojnega zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine.
Pred posegi v prostor, ki so namenjeni malemu gospodarstvu,
je treba pridobiti pozitivno oceno vplivov načrtovane
dejavnosti na okolje.
F2 NASIP
Izraba: I = 0,0
Namembnost: V enoti je oblikovan obvodni nasip jalovine iz proizvodnje
celuloze, ki ostaja nezazidljiv. Celotni nasip je treba
zazeleniti na podlagi načrta hortikulturne ureditve, ki
vključuje tudi izgradnjo obrežne peš poti.
Varovanje okolja: V obrežnem pasu Sore je treba upoštevati pogoje obvodne
ureditve - zasaditve z avtohtono vegetacijo.
F3 PAPIRNICA
Vertikalni gabariti: Vmax = 15 m
Izraba: I = 1,0 max
Namembnost: Enota je namenjena osrednji dejavnosti proizvodnje papirja,
dodelave papirja ter skladiščenju surovin in gotovih zdelkov
ter spremljajoče dejavnosti: manipulacijske ter transportne
površine. Dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije,
adaptacije, nadomestitve obstoječih objektov in dozidave v
okviru prostorskih možnosti kot funkcionalne dopolnitve
obstoječih dejavnosti.
Oblikovanje: Novogradnje (praviloma proizvodne hale kompatibilnih azponov
in višin) naj se razvrščajo v smeri vzhod-zahod (smer
slemena). Obod morfološke enote, ki meji na javno cesto,
mora biti pozidan z medsebojno ločenimi objekti, ki bodo
intenzivno ozelenjeni.
Varovanje okolja: Upoštevati je treba veljavne normative v zvezi z
okolju prijazno tehnologijo izdelave papirja. Pred posegi v
prostor je treba izdelati ekološko oceno.
V enoti je treba, zaradi pričakovane arheološke dediščine,
pred vsakim posegom v prostor pridobiti strokovno mnenje
pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
F4 PAPIRNICA
Vertikalni gabariti: Vmax = 15 m,
Izraba: I = 1,0 max
Namembnost: Enota je v celoti pozidana z zgodovinskimi objekti papirnice
in tovarne celuloze, vključno z energetskimi in
odočistilnimi napravami.
Dovoljeni so novi posegi v smislu sanacije in revitalizacije
objektov opuščene proizvodnje celuloze ter nadomestitve
dotrajanega gradbenega fonda z novimi tehnologijami
proizvodnje papirja.
Oblikovanje: Novi posegi naj se prilagodijo morfološki specifiki novega
stanja v enoti F3, tako da naj novogradnje s kvalitetnim
oblikovanjem poudarijo prenovljeno tehnologijo.
Pred izdelavo lokacijske dokumentacije mora investitor za
območje morfološke enote pridobiti celostno arhitektonsko
ureditveno situacijo, ki bo določila: funkcionalno zasnovo
območja, predlog rušitve obstoječih nekvalitetnih objektov
in urbanistično-arhitektonsko zasnovo nove ureditve območja.
Rešitev verificira pristojna občinska služba za urbanizem.
Varovanje okolja: Treba je sanirati prostore in objekte opuščenih dejavnosti,
sanirati infrastrukturne naprave in izvajati nadzor odpadnih
voda.
Upoštevati je treba veljavne normative za okolju prijazno
tehnologijo izdelave papirja in predelave (starega) papirja
za dopolnilo papirne mase. Pred posegi v prostor je treba
izdelati ekološko oceno.
F4a
Namembnost: Vključuje obrežni pas reke Sore. Dovoljena je le odstranitev
obstoječih objektov in zelena hortikulturna ureditev ter
izgradnja obvodne poti - brvi za dostop do F5 Otok.
F4b
Namembnost: Dovoljena je le dejavnost vodočistilne naprave ter izgradnja
obvodne poti - brvi za dostop do F5 Otok.
F5 OTOK
Vertikalni gabariti: Vmax = 6 m
Izraba: I = 0,3 max
Namembnost: Enota namenjena muzejski predstavitvi dejavnosti proizvodnje
celuloze in papirja. Dovoljene so rekonstrukcije in
adaptacije, v okviru pogojev pristojnega zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine.
Za povezavo otoka z obrežnim pasom je predvidena izgradnja
dveh brvi za pešce (na vzhodnem in na zahodnem delu).
F6 UPRAVA
Vertikalni gabariti: Vmax = 12 m, P + 3
Izraba: I = 0,8 max
Namembnost: Poslovna dejavnosti. V enoti je predvidena ohranitev
obstoječe zgradbe uprave papirnice in parkirišča za del
zaposlenih ob glavnem vhodu v papirnico. Možna je nadzidava
ter rekonstrukcije in funkcionalno tehnološke izboljšave z
namenom izboljšanja kvalitete delovnega okolja.
Oblikovanje: Oblikovanje je podrejeno ohranitvi obstoječe podobe objekta
z dominanto upravne zgradbe papirnice.
F7 TRIKOTNIK
Vertikalni gabariti: Vmax = 12 m,
Vertikalni gabarit sme presegati 12 m v primerih, ko to
ahteva tehnološki program.
Izraba: I = 1,0 max
Namembnost: V enoti je predvidena gradnja proizvodnih in servisnih
objektov, objektov malega gospodarstva ter parkirišča za
zaposlene in obiskovalce; možne so tudi odprte deponije za
skladiščenje surovin.
Oblikovanje: Novi posegi naj s kvalitetnim oblikovanjem dosežejo
poenoteni izgled za celotno območje. Oblikovanje objektov v
enoti F7 se mora skladati z morfološkim oblikovanjem enote
F8.
Varovanje okolja: Upoštevati je treba veljavne normative v zvezi z varovanjem
okolja.
V enoti je treba, zaradi pričakovane arheološke dediščine,
pred vsakim posegom v prostor pridobiti strokovno mnenje
pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
F8 MG
Vertikalni gabariti: Vmax = 12 m,
Vertikalni gabarit sme presegati 12 m v primerih, ko to
zahteva tehnološki program.
Izraba: I = 1,0 max
Namembnost: V enoti je predvidena gradnja proizvodnih in servisnih
objektov, objektov malega gospodarstva ter parkirišča za
zaposlene in obiskovalce, možna je tudi gradnja stanovanja,
vezanega na proizvodno-servisni objekt.
Oblikovanje: Novi posegi naj s kvalitetnim oblikovanjem dosežejo
poenoteni izgled za celotno območje. Oblikovanje objektov v
enoti F8 se mora skladati z morfološkim oblikovanjem v enoti
F7.
Na osnovi grafičnih določil (GM - gradbenih mej) je
predvidena zazidava petih skupin objektov malega
gospodarstva, dostopnih po novi osrednji interni cesti v
javni rabi (Cf1). Skupine objektov so medsebojno ločene s
pasovi visoke zazelenitve, ki potekajo v smeri sever - jug
oziroma pravokotno na obalo reke Sore in omogočajo tudi
potek poti za pešce in dostope v posamezne skupine objektov.
Manipulacijske in parkirne površine so znotraj vsake
posamezne skupine objektov.
Pred izdelavo lokacijske dokumentacije mora investitor za
območje skupine objektov pridobiti celostno arhitektonsko
ureditveno situacijo, ki bo določila: funkcionalno
zasnovo območja in urbanistično-arhitekturno zasnovo nove
ureditve območja. Rešitev verificira pristojna občinska
služba za urbanizem.
Varovanje okolja: Upoštevati je treba veljavne normative v zvezi z varovanjem
okolja.
V enoti je treba zaradi pričakovane arheološke dediščine
pred vsakim posegom v prostor pridobiti strokovno mnenje
pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
F9 DOMAČIJA
Vertikalni gabariti: Vmax = 6 m, P + 1
Izraba: I = 0,3 max
Namembnost: V enoti je predvidena začasna ohranitev obstoječega
stanovanjskega in gopodarskega objekta. Dopustna je prememba
namembnosti za poslovno-gospodarsko dejavnost.
Rekonstrukcija in nadomestna gradnja je možna ob upoštevanju
nove gradbene meje.
F10 OBREŽJE
Namembnost: Območje ostaja kot naravni obvodni prostor nezazidljivo.
Dovoljene so le zelene ureditve, izgradnja sprehajalnih poti
in mikrourbane opreme.
F11 LADJA
Namembnost: Območje ostaja nezazidljivo.
R1 in R2
RAZPRŠENA GRADNJA
Namembnost: V območjih je predvidena ohranitev obstoječe zazidave
stanovanjskih in gopodarskih objektov. Rekonstrukcije,
prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje so možne z
namenom ohranjanja okolja etnološke dediščine - vodni
mlin. Možne so spremembe namebnosti v komplementarne
dejavnosti, kot gostinstvo in turizem.
33. člen
Manjši odmiki (tolerance) od določil tega odloka so možni na podlagi predhodne strokovne rešitve in soglasij pristojnih služb. Presojo skladnosti ugotovi pristojna služba za urbanizem občine.
IV. KONČNE DOLOČBE
34. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila:
– prostorskih ureditvenih pogojev, ki so vključeni v Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š9 Medvode (Uradni list SRS, št. 19/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 4/94), in sicer določila členov, ki se nanašajo na območje urejanja ŠP 9/5 - Goričane.
35. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Občini Medvode,
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Šiška,
– Krajevnih skupnostih Medvode, Senica in Vaše–Goričane.
36. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.
37. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1764/96
Medvode, dne 16. julija 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Medvode
Mitja Ljubeljšek l. r.
