Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 20. seji dne 9. 7. 1996 sprejel

V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92) se 1. člen spremeni tako, da se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo:

“ter spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 Vič, ki jih je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, pod številko 11/95 v oktobru 1995.”

V 2. členu se na koncu druge alinee črta beseda “del”.

V 4. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

“Za območje urejanja VS 3/3 Brdo Vrhovci se sprejmeta regulacijska karta v merilu 1:1000 in karta meja morfoloških enot v merilu 1:1000, ki ju je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, pod številko 11/95 v oktobru 1995.”

9. člen se dopolni tako, da se v prvem odstavku za peto alineo doda nova alinea, ki se glasi:

“– objekti poslovne dejavnosti”.

45. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Območje urejanja VS 3/3 Brdo Vrhovci

Možni posegi
Morfološka enota 2A/4
Možna je dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov. Spremljajoče dejavnosti in spremembe namembnosti niso dovoljene.
Morfološki enoti 2B/1, 2B/2
Možna je dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov. Parcele, kjer je novogradnja dovoljena, imajo oznako N.
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– rekonstrukcije obstoječih objektov, rušitve, nadomestne gradnje ter vzdrževalna dela,
– postavitev reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– urejanje in gradnja zelenic, otroških igrišč in pešpoti.
Morfološki enoti 2B/3, 2B/4
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– adaptacije podstrešij v stanovanja,
– rekonstrukcije obstoječih objektov, rušitve, nadomestne gradnje ter vzdrževalna dela,
– postavitev reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– urejanje in gradnja zelenic, otroških igrišč in pešpoti.
Dozidave krajnih objektov v nizu z oznako D3 so lahko široke maksimalno 3 m dozidave z oznako D6 pa 6 m. Dozidave morajo biti izvedene po celotni višini objekta in pokrite s streho v isti višini in naklonu kot strehe obstoječih objektov.
Morfološka enota 8C/1
Poleg posegov navedenih v 16. členu so dovoljene še gradnje turističnih in gostinskih objektov.
Morfološka enota 8C/2
Dovoljeni so posegi v prostor, navedeni v 16. členu, razen gradnje pokritih športnih objektov in parkirišč.
Morfološki enoti 9C/1, 9C/2
Možne so vodnogospodarske ureditve, parkovne ureditve, ureditve peš poti in postavitev mikrourbane opreme.
Morfološka enota 9C/3
Možne so ureditve zelenih površin, ureditve prometnega zelenja in postavitev mikrourbane opreme.
Izraba prostora
Morfološka enota 2A/1
Maksimalna etažnost za novogradnje in nadzidave obstoječih objektov je P+1+M.
Morfološke enote 2A/2, 2A/3, 2B/1, 2B/2, 8C/1
Maksimalna etažnost za novogradnje je P+M.
Morfološka enota 2A/4
Maksimalna etažnost za novogradnje in nadzidave obstoječih objektov je P+1.
Oblikovanje
Morfološke enote 2B/1, 2B/2
Oblikovanje novogradenj mora upoštevati gabarite in arhitekturne elemente obstoječih objektov.
Parcelacija
Na nepozidanih območjih, kjer odlok oziroma regulacijska karta določata novo parcelacijo, so posegi v prostor dovoljeni le skladno z določili tega odloka. Če želi lastnik zemljišča (skupina lastnikov) bistveno spremeniti načrtovano parcelacijo, mora pred posegom v prostor pridobiti enotno urbanistično, prometno in komunalno rešitev.
Enotno rešitev naroči lastnik (lastniki) gradbenih parcel. Najmanjše območje, za katerega je treba izdelati enotno rešitev, določi pristojna služba za urbanizem, ki izdelano enotno rešitev tudi verificira.
Večja nepozidana območja so tudi obračunska območja, zato se stroški za skupne programe (skupna dostopna pot, ureditev skupnih zelenih površin) razdelijo med bodoče graditelje oziroma lastnike gradbenih parcel, ki bodo posamezni skupni program uporabljali.
Izračun stroškov se izdela v okviru lokacijske dokumentacije za dostopno pot oziroma sočasno z izdelavo enotne rešitve.
Pred pričetkom gradnje objekta je treba zgraditi dostopno pot s komunalnimi napravami.
Merila in pogoji za prometno urejanje
Nove ali obstoječe prometnice, ki bodo rekonstruirane, imajo določene regulacijske linije, ki obsegajo zemljišče, potrebno za izvedbo bodoče prometnice – cestni svet.
V območju cestnega sveta so dovoljene prometne ureditve, za druge posege je treba pridobiti soglasje upravljalca ceste.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
Pri novogradnjah ali spremembi namembnosti obstoječih objektov je treba zagotoviti zadostno število novih parkirnih mest na funkcionalnih površinah objekta.
Javne ceste:
C1 – prečni profil 11,20 m, dva vozna pasova, obojestranski pločnik, obojestranska kolesarska steza, obojestranski hodnik za pešce
C2 – prečni profil 9,10 m, dva vozna pasova in obojestranski pločnik
C3 – prečni profil 6,10 m, dva vozna pasova, enostranski pločnik
Interne dostopne ceste:
C4 – prečni profil 6,10 m, dva vozna pasova, enostranski pločnik
C5 – prečni profil 5 m, vozni pas in enostranski pločnik
Prečni profili cest so določeni z regulacijskimi linijami.
Kadar gre za ureditev obstoječih cest, se pri določanju profila ceste upoštevajo tudi razmere na terenu.
Železnica
Predvideni železniški progi so določene regulacijske linije, ki obsegajo zemljišče, potrebno za izvedbo bodoče proge.
V tem območju so dovoljene prometne ureditve, skladno z zakonom o varnosti v železniškem prometu. Za druge posege je potrebno soglasje Slovenskih železnic.
Merila in pogoji za komunalno urejanje
Vsi obstoječi objekti in novogradnje se priključijo na javno vodovodno, kanalizacijsko, eletrično in plinsko omrežje.
Vodovod
Vodovodi naj potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izvršen tlačni preizkus.
Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji.
V skladu s posameznimi posegi v prostor v posameznih morfoloških enotah je treba obnoviti in dopolniti obstoječe vodovodno omrežje tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje porabnikov, zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.
Pri obrtnih, servisnih in storitvenih dejavnostih je treba za uporabo tehnološke vode načeloma predvideti in uporabljati zaprte sisteme.
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije je treba, z upoštevanjem predhodnih pogojev, pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge za obnovo oziroma gradnjo vodovodov in priključitev novih porabnikov na omrežje. Programske oziroma projektne naloge izdela javno podjetje Vodovod-Kanalizacija.
Kanalizacija
Kanalski sistem območja je ločen.
Padavinske vode s streh in ostale čiste padavinske vode se ponika na mestih kjer so tla prepustna, sicer pa se jih odvede v najbližji odvodnik.
Padavinske vode iz utrjenih površin in cestišč naj se preko lovilcev olj odvaja v padavinsko kanalizacijo.
Odpadne vode kanalizacijskega sistema morajo biti take kvalitete, da ustrezajo strokovnemu navodilu za izpust v javno kanalizacijo (Uradni list SRS, št. 18/85).
Delavnice in kurilnice centralnih kurjav na olje morajo imeti lovilce olj.
Kanalizacija naj poteka po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje javnih kanalov in čiščenje hišnih priključkov.
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije je treba, z upoštevanjem predhodnih pogojev, pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki bodo upoštevale obstoječe stanje in novopredvidene posege v prostor. Programske rešitve oziroma projektno nalogo izdela javno podjetje Vodovod-Kanalizacija.
Na delu območja je treba kanalizacijsko omrežje še dograditi in sanirati dotoke tujih vod v sanitarni sistem.
Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničnimi pogoji. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti.
V poplavnih območjih ni možna priključitev novozgrajenih objektov na kanalizacijo, dokler se to območje z vodogospodarskimi ukrepi ne sanira.
Električno omrežje
V morfološki enoti 2A/1, med Vregovo in Kolajbovo ulico je predvidena izgradnja nove TP10/0,4kV. V morfološki enoti 8C/1 bo ob eventuelnih širitvah gostinskih in rekreacijskih dejavnostih potrebna nova TP.
Toplotna energija
Predvidena je oskrba območja s plinom. Po izvedbi plinskega omrežja je v vseh obstoječih objektih in novogradnjah dovoljeno le ogrevanje s plinom.
Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju urejanja se varuje naslednja kulturna in naravna dediščina:
Umetnostno zgodovinska dediščina:
1. kapelica na križišču Brdnikove in Legatove ulice,
2. Dovjakova kapelica pred hišo Cesta na Vrhovce 23.
Stavbna dediščina:
3. objekt Cesta na Vrhovce 23
Zgodovinsko memorialna dediščina:
4. spominska plošča padlim v NOV, Brdnikova 14,
5. spominska plošča ilegalnemu bunkerju , Cesta na Brdo 154,
6. spomenik žrtvam fašističnega pokola na Vrhovcih pred osnovno šolo,
Naravna dediščina:
7. gozdni otok med Cesto X in Cesto na Brdo,
8. gozdni otok ob cesti na Bokalce,
9. lipi pri hiši Stanetova 4,
10. lipa in dob pri gostilni Paradiž,
11. lipa ob Cesti na Bokalce 3,
12. lipi pri hiši Cesta na Vrhovce 12,
13. večja zelena površina na zahodnem delu območja med Malim Grabnom in Gradaščico.
Varstvo pred požarom
Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov mora upoštevati veljavne predpise s tega področja.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti.
Merila in pogoji za varstvo okolja
Za ekološko zahtevne posege v prostor mora investitor predhodno, pred izdelavo lokacijske dokumentacije, pridobiti presojo vplivov na okolje. Vrsto strokovnih presoj določi pristojna služba za urbanizem.
Varstvo pred hrupom
V območju je določena II. stopnja zahtevnosti po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
Pomožni objekti
Pomožne prostore je treba zagotoviti znotraj osnovnih objektov. Kadar to ni možno, se lahko na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov gradijo pomožni objekti kot prizidave ali samostojni objekti.
V oblikovanju in uporabi materialov fasad in streh se morajo pomožni objekti prilagajati osnovnim objektom.”

65. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:

– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Vič-Rudnik,
– krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.”

Za 65. členom se doda 65.a. člen, ki se glasi:

“Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:

odlok o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za del območja VS 7 Brdo - Vrhovci (Uradni list SRS, št. 4/76) in
odlok o sprejemu dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS 7 Brdo - Vrhovci (Uradni list SRS, št. 27/78).”

66. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.”

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.