Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 20. seji dne 9. 7. 1996 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja ŠP 1/3 Viator, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57, pod št. proj. 4378 v marcu 1996.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
A. Tekstualni del
1. Besedilo odloka
2. Soglasja pristojnih organov in organizacij
2.1. Ocena vplivov in posegov na vodne vire
2.2. Ocena protihrupne obremenitve
2.3. Ocena vplivov na onesnaženost zraka
3. Obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev
B. Grafični del
1. Izris iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, M 1:10000
2. Katastrski načrt, M 1:5000
3. Topografski načrt, M 1:5000
4. Karta primarnih komunalnih vodov, M 1:1000
5. Strukturne zakonitosti prostora, M 1:1000
6. Razmejitve na katastrskem načrtu, M 1:1000
7. Regulacijska karta, M 1:1000

Meja območja urejanja poteka na:
– severu po osi južne servisne ceste,
– vzhodu po osi gorenjske železnice,
– jugu po osi Litostrojske ceste,
– zahodu po osi Celovške ceste.
Površina območja urejanja znaša 26 ha 30 a.
Del območja urejanja se ureja z lokacijskim načrtom za gradnjo 2. tira železniške proge Ljubljana-Vižmarje (Uradni list RS, št. 16/91).

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijski karti.
Pomen regulacijskih elementov je:
– regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi, in razmejuje funkcionalne enote
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost,
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije. Podzemna raba je izjemoma možna tudi izven gradbene meje ali gradbene linije, če ne posega v trase komunalnih vodov ali v obvezne zelenice,
– referenčna linija (REF) je črta, po kateri naj se ravna podrobno določanje načrtovanega objekta,
– fasade v obcestnem prostoru nekaterih javnih cest morajo biti kvalitetno oblikovane,
– obveznost zasaditve ali ohranitve visoke vegetacije zavezuje zasebnega ali javnega investitorja, da pred posegom ali ob prvem posegu v ali ob funkcionalni enoti predvideno vegetacijo zasadi, ali, da jo ohranja,
– funkcionalna enota (F) je površina ene ali več zaključenih parcel, parcel drugačne rabe, ali še prostih parcel. Znotraj funkcionalne enote veljajo v načelu enaka določila, oblikovna zasnova in izraba,
– cestni odsek (C) je površina, namenjena prometu, ki ne predstavlja vedno površine v javni rabi, lahko gre za interno cesto ali predvideno cesto,
– dostop (D) je površina namenjena uvozu ali izvozu, za potrebe več kot enega uporabnika in ponavadi ni v javni rabi,
– peš odsek (P) je površina namenjena zbirnemu peš prometu (POT ob žici okupirane Ljubljane),
– omejitve horizontalnega gabarita po namembnosti ali višini, možnost prometno komunalnega koridorja,
– višina (V) je max. višina objekta ali dela objekta,
– višina (Vo) je obvezna, (referenčna) višina objekta,
Če regulacijski elementi ne omejujejo posega v prostor, veljajo naslednja pravila za odmike predvidenega objekta:
– min. toliko od objekta na sosednji parceli, kot določajo svetlobno-tehnične zahteve,
– min. toliko od parcelne meje, da je možna njegova normalna uporaba in, da ne moti sosednjih objektov in naprav.

Območje urejanja je pretežno namenjeno gradnji proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje, objektov prometnega terminala, poslovno administrativnih objektov in spremljajočih objektov ter naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost.
Del območja urejanja je namenjen stanovanjskim in spremljajočim dejavnostim, ter mestnim javnim službam in napravam (RTP Šiška) in se ureja v skladu s posebnimi merili in pogoji tega odloka.

Skupna merila in pogoji veljajo na pretežnem delu območja urejanja ob upoštevanju dodatnih meril in pogojev za posamezno funkcionalno enoto.
Za funkcionalne enote F4, F7 in F9 veljajo posebna merila in pogoji.

V funkcionalnih enotah, razen v F4, F7 in F9, so na celotnem območju, razen če je v posebnih določilih določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje, dozidave in nadzidave,
– spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, še zlasti za potrebe razvoja sodobnejših (čistejših) tehnologij in pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v okolju in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih,
– funkcionalne izboljšave (rekonstrukcije in adaptacije),
– postavitev mikrourbane opreme,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti.
V območju urejanja VP 1/3 Viator niso dovoljeni novi posegi in dejavnosti, ki so v nasprotju z določili odloka o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS, št. 13/88).

Pred izdelavo lokacijske dokumentacije je za novogradnje, dopolnitve, širitve in spremembe obstoječe dejavnosti potrebno pridobiti presojo vpliva obstoječe in predvidene dejavnosti na okolje. Ob tem je potrebno upoštevati:
– ugotovitve in zaključke izvedenskega mnenja o varovanju pred prekomernim hrupom in ogroženostjo pred požarom,
– oceno Inštituta za varovanje zdravja RS, glede varstva vodnih virov,
– oceno vpliva na kakovost zraka in
– ugotoviti potrebo po dodatnih izvedenskih mnenjih glede na svojevrstnost primera.
Za vsako funkcionalno enoto je treba pred izdelavo lokacijske dokumentacije izdelati strokovno gradivo, ki določa predlagano lokacijo glede namembnosti, gabaritov izrabe, idejne zasnove objektov ter ostalih določil tega odloka.
Za funkcionalno enoto, ki vsebuje dve ali več parcel različnih lastnikov, mora biti strokovno gradivo izdelano v soglasju z vsemi lastniki parcel.

Razmerje med končno pozidano in nepozidano površino naj znaša največ 70% : 30% v korist zazidane površine.
Za območje urejanja je določena maksimalna izraba tudi z gradbenimi mejami in z vertikalnim gabaritom.

Izjemoma je možno na podlagi urbanistične presoje pred izdelavo lokacijske dokumentacije dovoliti gradnjo tudi med gradbeno mejo in regulacijsko linijo.

– Horizontalni in vertikalni gabarit se prilagodita tehnološkemu procesu in optimalni izrabi prostora v določenih okvirih.
– Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju objektov in zunanjih ureditev in tistih fasad, ki posegajo v obcestni prostor Celovške ceste, Servisne ceste, Ul. ljubljanske brigade in Litostrojske ceste.
– Obcestni prostor Celovške ceste zahteva kvalitetno izvedbo arhitekture objektov in zunanje ureditve (tlaki, zelenice, cestna oprema). V funkcionalnem in oblikovnem smislu je treba prostor obravnavati kot celovit organizem, v katerem se prepletajo najrazličnejše funkcije javnega in poslovnega življenja. Ob Celovški cesti je predviden neproizvodni program in spremljajoči program (poslovno-upravni, trgovski, gostinski, predstavništva) obravnavanega proizvodnega območja.
– Prostorsko oblikovanje je povzeto po dolgoročnemu konceptu oblikovanja in zasnove Celovške ceste (št. naloge UI 1579/92).
– Objekti ob Celovški naj bodo oblikovani enotno kot mestni in ne kot industrijski objekti. Elementi skladnosti so predvsem poenoteno oblikovanje strešin, uporaba sorodnih materialov, fasadni elementi in barve. Uporaba materialov (strehe, fasade), ki povzročajo bleščanje, ni dovoljena.
– Arhitekturne rešitve za objekte ob Celovški je treba pridobiti z natečajem.
– Ograje znotraj območja naj bodo praviloma lahke in transparentne (žične). Na obodu območja morajo biti ograje oblikovane v skladu z arhitekturo objekta in so lahko masivne ali iz kovinskih profilov.
– Začasni objekti morajo biti oblikovno in prostorsko usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti.
– Montažni začasni objekti (šotori) in odprte deponije naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma oboda območja.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
– sanitarno tehnične zahteve.

Javne prometnice so odseki označeni s:
C1, C2, C3, C4, C5, C6, C7, C8, C9, C10, C11, C12, C13.
Interne prometnice so odseki, označeni s:
C14, C15, C16, C17.
Javne prometnice so zgrajene in ohranjajo obstoječ prečni profil. Spremembe so možne, oziroma načrtovane (ob izgradnji 2. tira gorenjske proge in mestne železnice - remiza), na odsekih C1, C2, C3, C4, C9, C10, C11, C12, C13.
Interna prometnica C14 ni zgrajena in se bo določila z lokacijsko dokumentacijo.
Dostopi so označeni z:
D1, D2, D3, D4, D5, D6 in D7.
Po izgradnji drugega tira gorenjske proge bosta dostopa D2 in D3, onemogočena, zato bo treba uvoze v F8 predvideti na D1, D4, D5 in D6.

Predvidena interna prometnica C14 ima naslednji prečni profil:
C14 - vozišče 7.0 m,
– obojestranski peščev hodnik po 1.5 m.

Javni peš promet je omogočen po obojestranskem peščevem hodniku ob vseh javnih prometnicah in po poti (ob žici okupirane Ljubljane), ki je označena s:
– P1, P2, P3, P4, P5, P6
Ureditev P5 in P6 je predvidena z izgradnjo 2. tira gorenjske železnice.

Dostop tovornih, osebnih in urgentnih vozil ter pešcev v območje funkcionalne enote:
– F1 s C14 in C15,
– F2 s C6, C14 in C16,
– F3 s C16,
– F4 s C18, C7 in C8,
– F5 s C 17 in C18,
– F6 s C15, C16 in D6,
– F7 z D6,
– F8 z D1, C 17, D 2, D3, D4, D5 in D6,
– F9 s C12.
V primeru odstopanj je potrebno izdelati strokovno presojo na stroške investitorja.
Dostop v remizo se bo določil ob izdelavi lokacijskega načrta za mestno železnico.

Pri novogradnjah ali spremembi namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest na funkcionalnem zemljišču uporabnika. Če ima uporabnik v lasti zemljišča v več funkcionalnih enotah mora seštevek parkirnih mest zadoščati njegovim potrebam.
Površine za mirujoči promet za eno ali več funkcionalnih enot morajo biti realizirane sočasno z načrtovanim gradbenim posegom.

Vse novogradnje in obstoječe objekte je treba priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo ter upoštevati predpisane odmike od posameznih vodov in naprav in pogoje glede priključevanja.
Poteki sekundarnega omrežja in priključnih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.

Kanalizacija
Kanalizacijski sistem je mešan za odpadne in padavinske vode.
Primarna kanalizacija je že zgrajena (zbiralnik A2 Φ 140 cm oziroma 180 cm). Sekundarna kanalizacija je delno zgrajena, določiti je potrebno priključke na primarno kanalizacijsko omrežje.
Čiste meteorne vode je potrebno ponikati.
Odpadne vode uporabnikov morajo ustrezati strokovnemu navodilu za izpust v javno kanalizacijo, tako da se tehnološke vode kondicionira do mejne koncentracije snovi, ki se štejejo za škodljive snovi in smejo v izpust v javno kanalizacijo.
Priključevanje na javno kanalizacijo je možno za pritličja in nadstropja, direktno, iz kleti pa preko črpališča.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov, kar je treba ob izgradnji potrditi s tlačnim preizkusom ter o tem izdati certifikat. Obstoječe kanale je treba pregledati in po potrebi sanirati.
Pred priključkom na javno kanalizacijo je treba zgraditi revizijski jašek, ki omogoča možen odvzem vzorcev vode.
JP VO-KA lahko zahteva ureditev merilnega mesta za meritve količin in odvzem vzorcev odpadne vode, če v objektu nastajajo tehnološke odpadne vode.

Vodovod in hidrantno omrežje
Pri načrtovanju predvidenih gradenj je treba upoštevati navodila odloka o varovanju virov pitne vode (Uradni list SRS, št. 13/88).
Primarni vodovodi so grajeni in zadoščajo načrtovanim potrebam, treba bo zgraditi novo sekundarno omrežje, obstoječega pa primerno dopolniti in preurediti. Omrežje bo treba dopolniti s hidranti.
Uporabniki pitne vode za tehnološke potrebe morajo svoje kapacitete prilagoditi razpoložljivim kapacitetam mestnega vodovoda.
Programsko rešitev bodoče ureditve vodovodnega omrežja mora izdelati Razvojna služba JP VO-KA na podlagi programov investitorjev, pred izdelavo lokacijske dokumentacije.

Plin
Primarno plinovodno omrežje je potrebno dopolniti s sekundarnim in pri tem ugotoviti potrebne količine zemeljskega plina za tehnološke potrebe in gospodinjstvo.

Vročevod
Nekateri obstoječi objekti so priključeni na daljinsko ogrevanje, katerega je možno širiti na osnovi točnih podatkov o potrebah, saj primarne kapacitete vročevoda zadoščajo za predvideno (povečano) porabo. Vsi uporabniki v obravnavanem območju morajo za ogrevanje uporabljati izključno vročevod. Izjemoma je dopustno za ogrevanje uporabljati viške tehnološke energije.

Električno omrežje
Na osnovi podatkov o odjemni moči bo možno ugotoviti potrebo po dopolnitvi srednjenivojskega omrežja oziroma po gradnji dodatnih trafo postaj. Ob izdelavi posameznih LD je treba pridobiti smernice od Elektro Ljubljana.

Telefonsko omrežje
Obstoječe telefonsko omrežje ne omogoča vključevanja novih naročnikov. Predvidena je povečava obstoječih kapacitet.

Javna razsvetljava
Razsvetljava internih površin za ograjo ni povezana s sistemom javne razsvetljave. Enako velja za delovno ali dodatno varnostno razsvetljavo ob objektih. Vse javne prometnice in površine za pešce je treba opremiti z javno razsvetljavo.

Na obravnavanem območju je treba izvesti sanacije v posameznih funkcionalnih enotah v skladu s posebnimi in dodatnimi merili in pogoji tega odloka, ki so pogoj za nove posege v prostor.
Treba je:
– preveriti ponikovalnice ter jih zaščititi pred vtokom nevarnih snovi ali požarnih vod,
– preveriti vse transformatorje ter odstraniti tiste s PCB,
– izdelati oceno možnih nesreč in posledic ter ukrepanje ob vseh možnih incidentnih primerih,
– skrbeti pri oddajanju objektov ali površin v najem za varovanje okolja, za kar je zadolžen lastnik,
– uporabniki kanalizacije morajo inšpekcijskim službam in predstavnikom JP VO-KA posredovati podatke o interni kanalizaciji, čistilnih napravah, nevarnih snoveh in proizvodnih postopkih, pri katerih nastajajo tehnološke odpadne vode, z njihovo sestavo in količino.
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja in pogoje soglasij.
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti celostno oceno vplivov na okolje, vključno z vplivi na sosednje stanovanjske bloke. Rezultati ocene so podlaga za odobritev konkretnega posega v prostor, oziroma določitev pogojev za:
– varovanje vodnih virov,
– varstvo pred prekomernim hrupom,
– varstvo zraka,
– varstvo pred požarom.
Pred sanacijo objektov, gradnjo novih objektov in pri spremembi namembnosti objektov je potrebno sanirati zemljišče.

Varovanje vodnih virov
Območje urejanja se nahaja v območju III. varstvenega pasu vodnih virov.
Za vse posege v prostor je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti mnenje pristojne inštitucije o vplivu posega na podtalnico.
Objekti in zunanje površine v območju urejanja morajo biti zasnovani tako, da ni možno nikakršno onesnaženje podtalnice in vodotokov. Objekti in pretakališča morajo biti zasnovani po principu lovilnih skled, vse zunanje vozne površine morajo biti asfaltirane, kanalizacija pa zgrajena tako, da zadrži eventualno izlitje škodljivih snovi in požarnih vod.
Dno temeljev mora biti najmanj 2.0 m nad najvišjim nivojem podtalnice. Brez posebnih preiskav je možna izvedba dveh kleti neto višine po 2,80 m. Za vsako globlje temeljenje pa je potrebna geomehanska preiskava, ki v zgornjih okvirih določi maksimalno globino kleti.

Varstvo pred hrupom
Dovoljene vrednosti hrupa v 50-metrskem pasu ob Celovški cesti, severni obvoznici, ob gorenjski železnici ne smejo presegati vrednosti IV. stopnje zahtevnosti po odloku o maksimalnih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore.
V območju med varstvenimi pasovi obodnih prometnic vrednosti hrupa ne smejo presegati IV. stopnje zahtevnosti po odloku o maksimalnih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore.
V območju stanovanjskih objektov ob Litostrojski cesti vrednosti hrupa ne smejo presegati vrednosti IV. stopnje zahtevnosti po odloku o maksimalnih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore.

Varovanje zraka
Pri vseh posegih v prostor morajo biti predvideni elementi varovanja pred prekomernim onesnaženjem zraka, upoštevajoč določbe o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo puščati v zrak.
Emisije je potrebno redno kontrolirati z meritvami in sanirati obstoječe obrate, ki prekomerno onesnažujejo zrak.
Za oskrbo z energijo se ne smejo uporabljati tekoči derivati in trdo gorivo.

Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v urejenih smetnjakih.
Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti prometno dostopna, praviloma locirana znotraj gradbene parcele povzročiteljev komunalnih odpadkov.
Posebne odpadke je treba varno skladiščiti na za to posebno opremljenih in določenih mestih do končne dispozicije ali nevtraliziranja teh odpadkov. Pogoj za nov poseg v prostor je neoporečno skladiščenje in dispozicija posebnih odpadkov. Skladiščenje nevarnih odpadkov v območju ŠP 1/3 ni dovoljeno.

Potrebno je zagotoviti zaščito ljudi in materialnih dobrin pred vojnim delovanjem in posledicami naravnih in drugih nesreč.
Uskladiti interese iz načrta za zaščito in reševanje mesta Ljubljane, ki so prikazani v posebni prilogi.
Dovoljena je gradnja objektov za zaščito in obrambo.
Do vseh objektov je potrebno zagotoviti dostope in prostor za delovanje intervencijskih vozil.
Potrebno je dograditi hidrantno omrežje z ustreznimi protipožarnimi hidranti.

V vseh funkcionalnih enotah je dovoljena gradnja komunalne in energetske infrastrukture za skupne potrebe in tistih, ki so potrebne za oskrbo in energetsko napajanje posameznih uporabnikov prostora.
Sanacijske ukrepe, ki so pogoj za gradnje, adaptacije in spremembe namembnosti, v vsaki funkcionalni enoti predpiše soglasodajalec.

Tlorisni in višinski gabariti, ki določajo položaj, velikost in višino objektov, so podani v grafičnem delu in določajo obenem maksimalno izrabo funkcionalne enote.
F1 - dodatna merila
Območje obravnavane funkcionalne enote je namenjeno poslovno trgovskim, administrativnim in gostinskim dejavnostim.
Del območja je namenjen obstoječim in predvidenim potrebam po površinah za mirujoči promet tudi sosednjih funkcionalnih enot.
Sanacijski ukrepi:
– neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

F2 - dodatna merila
Območje funkcionalne enote mora biti zasnovano tako, da bo vsak posamezen objekt predstavljal del zaključene oblikovne celote.
Sanacijski ukrepi:
– opusti se dejavnost interne bencinske črpalke,
– skladišče barv in lakov se predvidi v lakirnici,
– v delavnici in skladišču olj je treba predvideti lovilne bazene,
– vse zunanje vozne površine je treba asfaltirati in urediti odvodnjavanje.
Potrebno je zagotoviti manjkajoče parkirne površine znotraj funkcionalne enote.
Potrebno je urediti in obnoviti poškodovani del P2 ob C6.

F3 - dodatna merila
Sanacijski ukrepi:
– predvideti je treba lovilno skledo za skladišče kurilnega olja,
– skladišče barv in naftnih derivatov je treba preurediti,
– Monter pridobi atest o nepropustnosti kanalizacijskega omrežja.

F 4 - posebna merila
Pogoji za vrste posegov:
Dovoljena je gradnja (novogradnja, nadzidava, prizidave, pomožni objekti) objektov in naprav za potrebe razdelilne trafo postaje Šiška, 110/10 KV. Tehnološki proces določa višinski gabarit objektov in naprav.
Spremembe namembnosti niso dovoljene razen ob soglasju pristojne službe Elektro Ljubljana.
Sanacijski ukrepi:
Površino od gradbene meje do regulacijske linije je (vrtičkarstvo) možno urediti v površine za mirujoči promet za potrebe sosednjih funkcionalnih enot.
Treba je zagotoviti stalno kontrolo oljetesnosti trafo postaje s tremi transformatorji s po 3 x 17,0 t olja.

F 5 - dodatna merila
Sanacijski ukrepi:
Treba je urediti skladiščenje kurilnega olja in utrditi (asfaltirati) povozne površine.

F 6 - dodatna merila
Indeksi izrabe presegajo dovoljene, zato je treba zagotoviti manjkajoče površine za mirujoči promet v F1 in F2.
Nadzidave in dozidave so dovoljene do izenačitve obstoječega max. višinskega gabarita.
Sanacijski ukrepi:
– treba je urediti skladišče olj, razredčil, plinov in nevarnih snovi in preprečiti odtok morebitnim razlitjem v javno kanalizacijo,
– preveriti je treba neprepustnost bazena lakirne kabine,
– delovni kanal je treba preurediti v lovilno skledo.

F7 - posebna merila
Dovoljena je nadzidava objekta ob Celovški cesti do V max = 9,0 m. V preostalem delu funkcionalne enote nadzidave in dozidave niso dovoljene.

F8 - dodatna merila
Objekt na križišču Celovške in Litostrojske se lahko zgradi le po pogojih mestne cestne železnice.
Sanacijski ukrepi:
– ob južni meji funkcionalne enote je treba zasaditi intenzivno visoko vegetacijo,
– skladišče barv in lakov ter skladišča maziv je treba urediti po principu lovilne sklede,
– pred izpustom interne kanalizacije v javno kanalizacijo je treba zgraditi lovilec olj, ki bi bil hkrati tudi lovilni bazen ob morebitnem razlitju.

F 9 - posebna merila
Nadzidave stanovanjskih objektov (blokov) so možne do višine P+4+M pod splošnimi pogoji. Nadzidave morajo biti oblikovno usklajene z obstoječimi objekti ob Litostrojski cesti.
V obstoječih pritličjih je dopustna preureditev obstoječih stanovanjskih površin za potrebe mirne obrti ali servisnih dejavnosti ali poslovne prostore. Gradnja gostinskih lokalov ni dovoljena.
Od gradbene meje do regulacijske linije je možna gradnja skupnih podzemnih garaž, za potrebe stanovalcev.
Pogoj za povečavo stanovanjskih in drugih površin je zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest.
Obstoječe prometno omrežje ostane nespremenjeno do izgradnje II. tira gorenjske železnice. Z izgradnjo podvoza se dovozi prestavijo v smeri proti Celovški.
S pasivno protihrupno zaščito je treba znižati hrupno obremenitev, ki ga povzroča promet ob Litostrojski cesti, saj presega dovoljene ravni hrupa.
Kapacitete komunalnega omrežja zadoščajo obstoječim in predvidenim potrebam. PTT omrežje ne zadošča, zato je za nove priključke potrebna ojačitev vodov.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Šiška,
– krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š1 Spodnja Šiška (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št. 58/92) v delih, ki se nanašajo na območje ŠP 1/3 Viator.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.