Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 20. seji dne 9. 7. 1996 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za del planske celote M 8 Polje - Vevče - Kašelj, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova c. 57, pod št. proj. 4328, v marcu 1996.

Prostorski ureditveni pogoji za del planske celote M 8 Polje - Vevče - Kašelj določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij z oznakami območij urejanja:
MS 8/1 Slape
MS 8/2 Polje
MS 8/3 Polje
MS 8/4 Vevče
MS 8/6 Spodnji Kašelj
MM 8/1 Petrol - Zalog - Kašelj (del)
MM 8/2 Pokopališče Polje
MR 8/2 Vevče
in izven ureditvenih območij naselij v območjih urejanja z oznakami:
MK 8/1
MK 8/2
MK 8/3
MK 8/4
MK 8/5
MK 8/6
MK 8/8.

Sestavni deli odloka so:
Tekstualni del:
– soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti,
– seznam območij in objektov naravne in kulturne dediščine z režimi varovanja,
Grafični del:
– prikaz meril in pogojev za posege v prostor - regulacijska karta, na katastrskih načrtih v merilu 1:1000.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo še:
– obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev,
– prikaz prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana Mestne občine Ljubljana na načrtih PKN in TTN v merilu 1:5000,
– zbirni prikaz primarnih komunalnih vodov v merilu 1:5000.

Meje planske celote, območja obdelave in posameznih območij urejanja so prikazane v načrtih PKN in TTN v merilu 1:5000 in v katastrskih načrtih v merilu 1:1000.

Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor in njihovega oblikovanja razčlenjena na morfološke enote, ki imajo naslednje oznake:
1 - območja za blokovno gradnjo
2 - območja za individualno stanovanjsko gradnjo
3 - območja za osrednje dejavnosti
4 - območja za mešane dejavnosti (stanovanja, osrednje dejavnosti, drobno gospodarstvo)
5 - območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo
8 - parkovna, športna in rekreacijska območja
9 - zelene površine, POT, pokopališča in kmetijske površine.
Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
A - prostostoječa zazidava
B - strnjena zazidava
C - svojstvena zazidalna struktura
D - vaška jedra.

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, prikazane v regulacijski karti.
Pomen regulacijskih elementov je:
– regulacijska linija (RL) je meja predvidene površine v javni rabi;
– gradbena meja (GM) je meja, ki je novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.

V morfoloških enotah z oznako 1A in 1C so dovoljeni naslednji posegi:
– rekonstrukcije, adaptacije in funkcionalne dopolnitve, ki ne spreminjajo horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost in če nova namembnost ne povzroča motenj v okolju,
– postavitev začasnih objektov,
– urejanje odprtih površin (zelenic, otroških igrišč, peš poti, ploščadi),
– gradnja objektov za potrebe prometa, komunale in zvez,
– postavitev mikrourbane opreme.

V morfoloških enotah z oznako 2A, 2B in 2D so dovoljeni naslednji posegi:
– rekonstrukcije, adaptacije in funkcionalne dopolnitve, ki ne spreminjajo horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov,
– gradnja stanovanjskih in spremljajočih objektov,
– gradnja objektov osnovne preskrbe in storitvenih dejavnosti,
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja gospodarskih objektov in delavnic,
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov,
– postavitev začasnih objektov,
– postavitev mikrourbane opreme,
– urejanje odprtih površin (zelenic, otroških igrišč, peš poti, ploščadi),
– gradnja objektov za potrebe prometa, komunale in zvez.
Novogradnje, prizidave in nadzidave so dovoljene, če so izpolnjene svetlobno-tehnične zahteve in če posegi ne motijo bivalnega okolja.
Objekte za gospodarske dejavnosti in delavnice je možno graditi le na podlagi posebne ekološke presoje, s katero se preveri vpliv posega na okolje.
V območju z oznako 2B so posegi, ki zahtevajo spremembo gabaritov, naklona strešin ali izvedbo okenskih odprtin izven ravnine strešin, dovoljeni le, kolikor so oblikovno skladni s sosednjimi objekti in se izvedejo na celotnem nizu ali skupini objektov istočasno.
Spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene le, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost in če nova namembnost ne povzroča motenj v okolju.
Pri novogradnjah, dopolnilnih gradnjah ali prizidavah razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme presegati razmerja 40% pozidane proti 60% nepozidane površine.

V morfoloških enotah z oznako 3A in 3C so dovoljeni naslednji posegi:
– rekonstrukcije, adaptacije in funkcionalne dopolnitve, ki ne spreminjajo horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov,
– gradnja poslovnih objektov,
– gradnja objektov in trgovin osnovne oskrbe in specializirane trgovine,
– gradnja objektov za storitvene dejavnosti in gostinstvo,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov,
– gradnja objektov za potrebe prometa, komunale in zvez,
– postavitev začasnih objektov,
– postavitev mikrourbane opreme.
Novogradnje, prizidave in nadzidave so dovoljene, če so izpolnjene svetlobno-tehnične zahteve in če posegi ne motijo sosednjih objektov.
Spremembe namembnosti so dovoljene le za potrebe osrednjih dejavnosti, če ne povzročajo motenj v okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.
Pozidava znotraj morfološke enote ne sme presegati intenzivnosti izrabe FSI = 1.

V morfoloških enotah z oznako 4A in 4B je, poleg enakih posegov in pod enakimi pogoji, kot so navedeni v 9. in 10. členu tega odloka, dovoljena tudi gradnja objektov drobnega gospodarstva.
Objekte delavnic je možno graditi le na podlagi posebne ekološke presoje, s katero se preveri vpliv posega na okolje.

V morfoloških enotah z oznako 5A, 5B in 5C je dovoljena gradnja objektov družbenih dejavnosti in spremljajoči objekti. Pod pogoji, navedenimi v 10. členu tega odloka, so dovoljeni tudi vsi posegi, ki se lahko izvajajo v morfoloških enotah z oznako 3A in 3C.

V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi:
– rekonstrukcije, adaptacije in funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov in naprav, ki ne spreminjajo horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov,
– gradnja športnih igrišč in urejanje površin za šport in rekreacijo,
– gradnja športnih in spremljajočih objektov ob pogoju, da se gradijo na komunalno opremljenem zemljišču,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– postavitev mikrourbane opreme,
– spremembe namembnosti v okviru osnove namembnosti morfološke enote,
– postavitev začasnih objektov.
Novogradnje, prizidave in nadzidave so dovoljene, če so izpolnjene svetlobno-tehnične ocene in če posegi ne motijo sosednjih objektov.
Spremembe namembnosti so dovoljene le, kolikor velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost in če nova namembnost ne povzroča motenj v okolju.

V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da se ne prizadene objektov naravne in kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi:
– rekonstrukcije, adaptacije in funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov in naprav, ki ne spreminjajo horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov,
– funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov na njihovih funkcionalnih zemljiščih,
– urejanje zelenih in utrjenih površin,
– postavitev mikrourbane opreme,
– urejanje in širitev obstoječih pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških objektov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– postavitev začasnih objektov.

V območjih urejanja z oznakami MK, so – poleg osnovne namembnosti – dovoljeni naslednji posegi:
kmetijske prostorsko ureditvene operacije in gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski dejavnosti:
– melioracija zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez,
– postavitev mikrourbane opreme,
– postavitev začasnih objektov,
– rekonstrukcije, adaptacije in funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov in naprav, ki ne spreminjajo horizontalnih in vertikalnih gabaritov in gradbene linije objektov ter ohranjajo značilne arhitektonske elemente,
– v sklopu obstoječih kmetij se lahko gradijo objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij urejanja urbane rabe ali območij razpršene gradnje. Pod enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko izjemoma gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije. Pogoj za novogradnjo stanovanjskega objekta je dokazilo, da bo izjemen poseg služil kmetu in da ima kmet ob lokaciji izjemnega posega kmetijska zemljišča, ki omogočajo razvoj kmetijskega gospodarstva.
Navedeni posegi so dovoljeni pod pogojem, da niso v nasprotju z interesi kmetijstva ter varstva naravne in kulturne dediščine in je zanje potrebno pridobiti ustrezna soglasja.

Območja razpršene gradnje (oznaka R) so razdeljena v 4 skupine:
R1 - skupina objektov,
R2 - posamezni objekti,
R3 - razpršena gradnja v rezervatu prometnice,
R4 - nezazidana zemljišča različne rabe, izvzeta iz 1. območja kmetijskih zemljišč.
Na območjih razpršene gradnje, ki so določena z dolgoročnim planom, so izjemoma dovoljeni posegi, navedeni v 9. in 15. členu odloka, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitev območja. Novogradnje in nadomestne gradnje niso dovoljene v območjih, kjer je zgrajen le posamezen objekt in v območju, kjer so zgrajeni le pomožni objekti.

V rezervatih cestnih območij, označenih z RL, so na obstoječih objektih dovoljena vzdrževalna dela, funkcionalne dopolnitve in spremembe namembnosti. Za vse posege, razen vzdrževalnih del, je treba pridobiti soglasje upravljalca ceste.
Odmik novogradenj od obstoječih prometnic mora biti v skladu z veljavnimi prometno-tehničnimi predpisi.
Na obstoječih stanovanjskih in ostalih objektih, ki ne služijo železniški rabi in so znotraj rezervata železnice, označenega z RL, so dovoljena le vzdrževalna dela in posegi v soglasju s Slovenskimi železnicami.

Za vse posege v poplavno območje 100-letnih vod in za območje reke Ljubljanice in Kašeljskega potoka je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje upravnega organa, pristojnega za vodno gospodarstvo.
Dovoljena so samo vzdrževalna dela na vodotoku in posebni ukrepi (nasipi, pragovi, podporni zidovi, jezbice, vodilne zgradbe) za sanacijo vodnega režima in zaščito pred visokimi vodami.
Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso dopustne. Tak poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge se mora čimbolj približati naravnemu poteku vodotoka.

Pri vseh novih gradbenih posegih je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi stavbnih mas,
– višinskih gabaritih in gradbeni črti,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
Pri posegih v nepozidana območja in območja naravne dediščine je treba ohraniti:
– značilno podobo krajine,
– členitveno zelenje (manjše gozdne površine, oznaka G),
– značilne poglede,
– naravni relief,
– krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora.
Različni nivoji morajo biti premoščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene.
Komunalni objekti kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd. morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.

Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja,
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.
Presojo tovrstnih odstopanj je treba izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije, potrdi jo pristojna mestna služba za urbanizem.

Velikost gradbene parcele in velikost funkcionalnega zemljišča mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta, konfiguraciji terena in urbanističnim zahtevam.

Naravna in kulturna dediščina je razdeljena po vrsti v:
– naravne spomenike in dediščino z oznako N,
– arheološko dediščino z oznako A,
– kulturno dediščino umetnostnega pomena z oznako U (sakralni objekti, znamenja, stavbna dediščina)
– etnološke spomenike in dediščino z oznako E,
– zgodovinske spomenike in zgodovinsko dediščino z oznako S.
Posegi na območjih in objektih, navedenih v seznamu iz 3. člena tega odloka, se smejo izvajati le pod pogoji oziroma v soglasju s pristojno službo za varovanje naravne in kulturne dediščine.

Za posege v rezervatih cestnih območij, označenih z RL, veljajo določila 17. člena tega odloka.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Uredijo se v soglasju pristojnih upravnih organov in upravljalca ceste.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče. Vsaka parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz.
Pri novogradnjah in spremembah namembnosti morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na funkcionalnem zemljišču uporabnika.
Vse javne prometne ureditve morajo biti izvedene tako, da ne bo oviran dostop za invalide.

Po kategorizaciji so predvideni naslednji profili cest:
– tip B2b, povprečne širine 46,50 m, ki zajema štiripasovno vozišče, vozišče za cestno železnico s peronoma, vmesni in stranski zelenici, obojestranski kolesarski stezi ter hodnika za pešce (Zaloška cesta od zahodne avtoceste do Zadobrovške ceste),
– tip B3a, širine 32 do 52 m (zaradi izpeljave trase cestne železnice in ureditve končne postaje), ki zajema dvopasovno vozišče, vozišče za cestno železnico s peronoma, vmesni pas za ureditev avtobusnih postajališč ter manjšega števila parkirnih mest oziroma zelenice, enostransko zelenico, obojestranski kolesarski stezi ter hodnika za pešce (Zaloška c. od križišča z Zadobrovško c. do C. 30. avgusta),
– tip D2a, širine 19 - 20,80 m, ki zajema dvopasovno vozišče, stranski zelenici, obojestranski kolesarski stezi ter hodnika za pešce (Zaloška c. od območja Petrola do podvoza, podaljšek Zadobrovške c. do Litijske c.); pri modificiranem tipu (D2a-m) stranski zelenici odpadeta (odsek Zaloške c. od C. 30. avgusta do Petrola),
– tip D2b, širine 14,80 m, ki zajema dvopasovno vozišče z varnostnima pasovoma, obojestranski kolesarski stezi ter hodnika za pešce (Zadobrovška c., Cesta 30. avgusta, Pot heroja Trtnika); modificirani tip (D2b-m), širine 11,50 m, zajema dvopasovno vozišče, enostransko dvosmerno kolesarsko stezo ter enostranski hodnik za pešce (podaljšek Vevške ceste proti vzhodu),
– tip E4a-v, širine 10,50 m, ki zajema dvopasovno vozišče ter obojestranska kombinirana pasova za kolesarje in pešce (Rjava cesta, Kašeljska c., Rosna pot, Mazovčeva pot, zahodni del Vevške c., do podaljška Zadobrovške ceste),
– tip F1c, širine 9,20 m, ki zajema dvopasovno vozišče za motorna vozila in kolesarje ter obojestranska hodnika za pešce (Vevška cesta od križišča z Zaloško do poteka v južnem delu naselja, Slape).

V rezervatih ali varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov gradnja novih objektov in naprav praviloma ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena ob soglasju upravljalca ali predlagatelja posameznega voda.
Kanalizacijsko omrežje
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Izgradnja kanalizacije mora biti v skladu z geološkimi pogoji. Pred zasipom novozgrajenih kanalov, mora biti izvršen preizkus vodotesnosti.
Odpadne vode uporabnikov kanalizacijskega sistema morajo biti take kvalitete, da ustrezajo veljavnemu strokovnemu navodilu za izpust v javno kanalizacijo (Uradni list SRS, št. 18/85; strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode).
Za obravnavani del planske celote M8 mora biti izdelana programska rešitev in projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod - Kanalizacija, Ljubljana ter ostala projektna dokumentacija, ki bo upoštevala obstoječe stanje in novopredvidene posege v prostor. Citirane rešitve morajo biti izdelane pred izdelavo lokacijskih dokumentacij.
Pri načrtovanju izrabe prostora je potrebno upoštevati ustrezne odmike od primarnega kanala (varovalni pas 2 x 5 m) in sekundarnih kanalov. Za manjši odmik je treba pridobiti soglasje upravljalca kanalizacije.
Sekundarna kanalizacija naj poteka po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh, da bo omogočeno vzdrževanje kanalov in čiščenje hišnih priključkov.
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličja in nadstropij; priključitev odtokov iz kletnih etaž je možna samo preko črpališč.
Delavnice in kurilnice centralnih kurjav na olje morajo imeti lovilce olj.
Sanitarne odplake je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere, kot to določa sanitarno soglasje. Kolikor se v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi, se zahteva reciklaža z odvzemom suspenzij na za to določena odlagališča.
Do izgradnje kanalizacije je možno sanitarne in tehnološke odpadne vode začasno zadržati v vodotesnih nepretočnih greznicah, pod pogojem, da je zagotovljen obvezen reden odvoz odpadnih vod, ki ga opravlja pooblaščena organizacija, na ustrezno opremljeno čistilno napravo. Za dispozicijo fekalnih odpadnih vod je treba upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov v Ljubljani in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
Vse padavinske vode iz manipulacijskih in utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko maščobnikov v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico.
Padavinske vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v naravne recipiente.
Vodovodno omrežje
Za izboljšanje pogojev oskrbe z vodo na širšem območju Zgornjega Kašlja, Spodnjega Kašlja, Zaloga, Zadvora in Vevč je treba v območju planske celote M8 po dosedanjih dolgoročnih planih zgraditi vodovod DN 300 ob Zaloški cesti na odseku med Zadobrovško in Kašeljsko cesto in vodovod DN 300 ob predvideni povezovalni cesti v podaljšku Zadobrovške ceste od Zaloške do Litijske ceste. Nadaljevati je treba z izgradnjo vodovoda DN 200 ob Kašeljski cesti na odseku od Pečinske do Zaloga.
Predvidene vodovode je treba načeloma graditi po obstoječih in predvidenih javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh.
Za obstoječe in predvidene vodovode je treba na območju trase vodovodov zagotoviti varovalni pas.
Uporabniki vode za tehnološke namene morajo predvideti in uporabljati predvsem zaprte sisteme.
V skladu s posameznimi posegi v prostor v posameznih ureditvenih območjih in njihovih morfoloških enotah je treba obnoviti in dopolniti obstoječe vodovodno omrežje tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje porabnikov, zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.
V skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) morajo imeti cevi hidrantnega omrežja notranji premer najmanj 100 mm.
Za obnovo obstoječih in gradnjo novih vodovodov je treba izdelati programske rešitve oziroma projektne naloge in ostalo projektno dokumentacijo, ki bo upoštevala obstoječe stanje, novopredvideno zazidavo in nove dejavnosti ter predvideni potek posegov v prostor na območju planske celote M8 Polje - Vevče - Kašelj.
Ustrezne rešitve za obnove in gradnje novih vodovodov morajo biti izdelane pred izdelavo lokacijskih dokumentacij.
Zaradi predvidene gradnje mestne železnice po Zaloški cesti je treba za vodovode na tem območju na podlagi meritev predvideti ustrezno katodno zaščito.
Električno omrežje
Posege v varovalnih pasovih obstoječih daljnovodov in v predvidenih rezervatih je možno izvajati le v soglasju z upravljalcem električnega omrežja.
V koridorju vsakega 110 kV ali 35 kV daljnovoda v širini 30 m (2 x 15 m od osi daljnovoda) novogradnja, nadomestna gradnja in saditev drevja visoke rasti ni dovoljena.
Plinovod
V delu območja je plinovodno omrežje zgrajeno in se postopoma dograjuje. Za širitev plinovodnega omrežja je treba, pred izdelavo lokacijske dokumentacije, izdelati programske rešitve.
Javna razsvetljava
Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.

Pri ekološko zahtevnih posegih si mora investitor pridobiti celostno oceno z vidika varovanja okolja. Kdaj gre za ekološko zahteven poseg, odloči pristojna mestna služba za urbanizem v postopku za izdelavo lokacijske dokumentacije.
Varstvo zraka
Novi posegi ne smejo povzročati prekomernih emisij.
Varstvo pred hrupom
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih vrednosti glede na stopnje, določene z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter uredbo o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) z upoštevanjem:
– II. stopnje varstva pred hrupom za pretežni del območja - morfološke enote z oznakami 1, 2, 5, 8 in 9,
– III. stopnje zahtevnosti pri morfoloških enotah z oznakami 3 in 4 ter v 50 m pasu ob Zaloški in Zadobrovški cesti, ob železniški progi in 100 m pasu ob avtocesti.
Treba je:
– meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni na obstoječih strojih in napravah,
– zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru,
– ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti,
– izvesti aktivno ali pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem pa ob cestah in železniški progi.
Nova Zaloška cesta bo določena z lokacijskim načrtom, ki bo zagotovil tudi ukrepe za varovanje okoliških naselij pred prekomernim hrupom.
Varstvo voda in vodnih virov
Pretežni del območja planske celote se nahaja izven varstvenih pasov vodnih virov. Meja 3. varstvenega pasu sega le v skrajni severni del območja urejanja MS 8/1.
Skladiščenje nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije) in njihova manipulacija se lahko opravlja le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže.
Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi in imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Prepovedano je odlaganje odpadkov v opuščene struge - rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.
Posegi na vplivnem območju reke Ljubljanice morajo biti izvedeni tako, da ne bo poslabšan njen kakovostni razred (2. in 3. razred).
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.
Odjemna in zbirna mesta morajo biti:
– dobro prometno dostopna,
– praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni, vendar ne prometni površini,
– na utrjeni površini, zaščitena z nadstrešnico, opremljena z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.

Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je možno predvideti ustrezne objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev.

Pri nadaljnjih posegih v prostor je treba upoštevati požarnovarstvene zahteve - v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi s tega področja - in zagotoviti:
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Do vseh objektov mora biti zagotovljen dostop in prostor za delovanje intervencijskih vozil. Minimalna širina intervencijskih poti je 3,5 m, na mestih delovanja pa 5 m. Odmiki intervencijskih poti od objektov morajo biti 3 do 9 m. Naklon intervencijskih poti je lahko največ 10%. Minimalni radiji obračanja 11,5 m. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo ali imeti obračališča. Dimenzionirane morajo biti na 10 t osnega pritiska.
Kot evakuacijski prostor v primeru požara lahko služijo vse nepozidane površine izven požarne cone.
Protipožarni hidranti morajo biti krožno povezani in locirani na medsebojni razdalji 60 do 80 m.

Posebna merila in pogoji dopolnjujejo splošna merila in pogoje.
Območje urejanja MS 8/1 Slape
Morfološka enota 1B/1
Dovoljeni so naslednji dodatni posegi:
– nadzidave obstoječih objektov z ravnimi strehami za 1 etažo ter izvedba dvokapnic,
– prizidave vogalnih - veznih elementov (vgraditev dvigal) do višine P+6, izvedba štirikapnic.
Nadzidave in prizidave so dovoljene, če so izpolnjene svetlobno-tehnične zahteve.
Nadzidave in prizidave skupaj z obstoječimi objekti ne smejo znotraj morfološke enote presegati faktorja izrabe FSI=1. Sočasno je treba izvesti dodatna parkirna oziroma garažna mesta.
Morfološki enoti 2A/2, 2B/1
– ob izvedbi razširitve območja železnice je potrebna prestavitev dovozne poti na severu.
Morfološki enoti 4A/1 in 4D/1
– v 100 metrskem pasu avtoceste je treba ob novih posegih izvesti protihrupno zaščito
– v rezervatu za predvidene daljnovode novogradnje niso dovoljene
Morfološke enote 4A/1, 4D/1 in 4A/2
– na objektih, ki delno ali v celoti ležijo v rezervatu vzhodne avtoceste (označeno z RL) in so predvideni za rušenje (označeni v regulacijski karti), so dovoljena samo nujna vzdrževalna dela.
Morfološka enota 4A/3
– ob ukinitvi priključka na Zaloško cesto je treba zagotoviti izvedbo dovozne poti iz severne strani.
Morfološka enota 8/1
– gradnja športnih in spremljajočih objektov ni dovoljena.

Območje urejanja MS 8/2 Polje
Morfološka enota 2A/1
– pri novogradnji na zemljiščih, na katerih je po splošnih določilih možno zgraditi več kot en objekt, je treba izdelati predhodno parcelacijo tako, da bo omogočen dostop do vseh gradbenih parcel.
Morfološka enota 2D/1
– pri novogradnji, dozidavah in nadomestnih gradnjah je treba upoštevati obstoječo zazidalno zasnovo ter oblikovne značilnosti objektov: podolgovat tloris z daljšo stranico pravokotno na cesto, vertikalni gabarit (P+M), sleme v smeri daljše stranice, naklon strešin in barva kritine.
Morfološka enota 4A/1
– v rezervatu za razširitev Zaloške ceste (označen z RL) na objektih, predvidenih za rušenje, so v 1. fazi (označeni v regulacijski karti), dovoljena samo nujna vzdrževalna dela.

Območje urejanja MS 8/3 Polje
Morfološka enota 2A/5
– pred novogradnjo objektov je treba izdelati predhodno parcelacijo tako, da bo omogočen dostop do vseh gradbenih parcel,
– vse novogradnje morajo imeti usklajeno višino objektov (K)+VP+M ali (K)+P+1,
– okvirna velikost parcel je 600 do 1000 m2,
– dostopi morajo biti zagotovljeni s poti na zahodni strani.
Morfološka enota 3C/1
– pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati neposredno bližino starega jedra naselja s cerkvijo,
– pred izdelavo lokacijske dokumentacije mora investitor za celotno območje morfološke enote pridobiti urbanistično-arhitektonsko rešitev ter pridobiti pozitivni mnenji pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine in pristojne mestne službe za urbanizem.

Območje urejanja MS 8/4 Vevče
Morfološka enota 2A/1
– pri novogradnji na zemljiščih, na katerih je po splošnih določilih možno zgraditi več kot en objekt, je treba izdelati predhodno parcelacijo tako, da bo omogočen dostop do vseh gradbenih parcel.
Morfološka enota 2D/1
– pri novogradnji, dozidavah in nadomestnih gradnjah je treba upoštevati obstoječo zazidalno zasnovo ter oblikovne značilnosti objektov: podolgovat tloris z daljšo stranico pravokotno na cesto, vertikalni gabarit (P+M), sleme v smeri daljše stranice, naklon strešin in barva kritine.
– ohranja se značilna parcelacija in zaporedje: stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, sadovnjak. Gradbena meja predstavlja omejitev posegov proti severu.

Območje urejanja MS 8/6 Spodnji Kašelj
Morfološka enota 2A/1
– pri novogradnji na zemljiščih, na katerih je po splošnih določilih možno zgraditi več kot en objekt, je treba izdelati predhodno parcelacijo tako, da bo omogočen dostop do vseh gradbenih parcel.
Morfološka enota 2D/1
– pri novogradnji, dozidavah in nadomestnih gradnjah je treba upoštevati obstoječo zazidalno zasnovo ter oblikovne značilnosti objektov: podolgovat tloris z daljšo stranico pravokotno na cesto, vertikalni gabarit (P+M), sleme v smeri daljše stranice, naklon strešin in barva kritine.

Območje urejanja MM 8/1 Petrol - Zalog - Kašelj (del)
– pri vseh posegih v vplivno območje Petrola je treba pridobiti požarno-varnostno oceno in soglasje.

Območje urejanja MR 8/2 Vevče
Morfološki enoti 8/2, 8/3
– območje gozda (G) se ohranja (členitveno zelenje), z možnostjo dodatnih ureditev za igro otrok,
– gradnja novih športnih objektov na spodnji terasi, pod ježo, ni dovoljena.
Morfološka enota 8/4
– dovoljena je le ureditev sprehajalnih poti v soglasju s pristojno strokovno službo za varovanje naravne dediščine.

Območje urejanja MK 8/2
– območje gozda (G) se ohranja (členitveno zelenje),
– pri vseh posegih v vplivno območje Petrola je treba pridobiti požarno-varnostno oceno in soglasje.

Območje urejanja MK 8/3
– pri vseh posegih v vplivno območje Petrola je treba pridobiti požarno-varnostno oceno in soglasje.

Območje urejanja MK 8/4
– v območju naravne dediščine gradnja objektov ni dovoljena. Vsi posegi morajo biti izvedeni v soglasju s pristojno strokovno službo za varovanje naravne dediščine.

Območje urejanja MK 8/6
Morfološka enota 8/1
– dovoljeno je urejanje odprtih igrišč.

Območje urejanja MK 8/8
– upoštevati je treba rezervat za izvedbo parkirnih površin ob končni postaji cestne železnice.

Z dnem uveljavitve tega odloka, prenehajo veljati določila:
– odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS-6 Polje - Slape (Uradni list SRS, št. 6/78),
– odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M 8 Polje - Vevče - Kašelj (Uradni list SRS, št. 3/88) s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 56/92).

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Moste-Polje,
– krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.