Na podlagi 31., 33., 45. in 50. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 101. in 104. člena statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 54/95), je Občinski svet občine Cerknica na 15. redni seji dne 18. 7. 1996 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine
Cerknica
1. člen
(uvodne določbe)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Cerknica za obdobje od leta 1986–2000, dopolnjenega 1990, (Uradni list RS, št. 34/90), ki se nanašajo na vse vsebine prostorskega plana za območje Občine Cerknica, v nadaljnjem besedilu Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica.
2. člen
(spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana)
7. PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE CERKNICA
7.1 CILJI IN USMERITVE V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA IN VARSTVOM OKOLJA
Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja so:
– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora,
– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot,
– varovanje in izboljšanje človekovega okolja,
– varovanje značilnosti in kvalitet kraškega prostora, s posebnim poudarkom na ohranjanju naravne in kulturne dediščine,
– prilagajanje uporabe prostora ekološkim in naravovarstvenim zahtevam in ciljem, gospodarno upravljanje z viri,
– prednost interesom domačega prebivalstva ob prizadevanju za zagotovitev njihove ekonomske osnove za razvoj,
– pospeševanje gospodarskega razvoja ob hkratno uravnoteženi porazdelitvi ljudi in njihovih dejavnosti,
– spoštovanje kulturnih posebnosti in lokalne identitete.
7.2 KMETIJSTVO
Željeno stanje v kmetijstvu je tak način obdelovanja in rabe kmetijskih zemljišč, ki ob tradicionalni kmetijski proizvodnji ohranja tudi ekološko in prostorsko pestrost ter pestrost kultur. Cilj je tudi ohranjanje pestre strukture vseh tipov kmetijskih zemljišč (od intenzivnih njivskih površin, do ekstenzivnih travnikov in opuščenih površin) z obmejki, drevesnimi in grmovnimi živicami, posameznim drevjem in skupinami drevja, izviri in potoki in reliefnimi posebnostmi. Mehanizem za doseganje tega cilja pa je politika urejanja prostora (krajinski načrti) in finančni mehanizmi (davčne olajšave, stimulacije, nadomestila,...) tudi za ekstenzivni način obdelave kmetijskih zemljišč (negnojeni travniki in pašniki, košenice, visokodebelni oziroma neplantažni sadovnjaki.
Za vse kmetijske ureditvene operacije je potrebno izdelati krajinske ureditve (strokovne podlage oziroma smernice za varstvo naravne dediščine so njihov sestavni del).
Poiskati bi morali možnost, da se finančna sredstva, ki so namenjena za posege v kmetijski prostor, namenijo za ohranjanje trajnostnega kmetijstva (tudi ekstenzivne oblike gospodarjenja s košenicami in pašniki), ki v tem predelu tudi ustvarjajo značilno krajino.
7. 2. 1 Obstoječa območja kmetijskih zemljišč
Strokovni dokument, ki opredeljuje kmetijska zemljišča v Občini Cerknica, je izdelan za Občini Cerknica in Loška dolina skupaj.
V Občini Cerknica so kmetijska zemljišča razvrščena po kategorijah, in sicer:
I. kategorija 390,60 ha
II. kategorija 481,72 ha
III. kategorija 2.141,94 ha
IV. kategorija 932,65 ha
V. kategorija 2250,46 ha
VI. kategorija 856,94 ha
VII. kategorija 713,44 ha
Od tega je v 1. območju razvrščenih 1411,18 ha in v 2. območju 6356,64 ha kmetijskih zemljišč.
1. in 2. območje kmetijskih zemljišč je prikazano v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 1 in v Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica.
7. 2. 2. Cilji
Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči bo povezano z naslednjimi usmeritvami:
– v skladu z ekostistemskim modelom kmetijstva pridelati hrano na trajnosten način,
– varovanje kmetijskih zemljišč pred neupravičeno spremembo namembnosti (urbanizacija, zaraščanje),
– z boljšo izrabo obstoječih zemljišč povečati hektarski donos,
– pridobivanje novih kmetijskih obdelovalnih zemljišč in izboljšava obstoječih zemljišč s kmetijskimi operacijami in v skladu z značilnostmi prostora (namakanja, osuševanja, agromelioracije, komasacije, trajni nasadi)
– ohranjanje kulturne krajine.
7. 2. 3. Razvojne naloge v kmetijstvu
Razvojne naloge v kmetijstvu so opredeljene v Programu urejanja kmetijskih zemljišč Občine Cerknica in so prikazane v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica karta št. 2 in v kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica.
Za planiran obseg tržne kmetijske proizvodnje bo potrebno investirati v razširitev in reprodukcijo proizvodnih resursov.
Pomembno mesto v investicijah morajo imeti investicije v izboljšavo zemljiške strukture oziroma zemljišča, kar bomo dosegli z prostorsko ureditvenimi operacijami.
Za vse predlagane agrarne operacije je potrebno predhodno izdelati presojo vplivov na okolje.
1. Površine v NRP – vse potrebujejo presojo in potrebno soglasje strokovne naravovarstvene službe (za zavarovane površine soglasje, za ostale površine pa mnenje).
2. Agromelioracije (lahko) obsegajo naslednja predhodna dela:
– čiščenje kamna,
– odstranjevanje grmovja in drevja.
7. 2. 3. 1 Agromelioracija v hribovitem območju
Posamezne lokacije agromelioracij so:
------------------------------------------------------------------------------------
Šifra agr. Naziv List PKN Izmera
oper. ha
------------------------------------------------------------------------------------
A 1 Stražišče PO 29,30 58.00
A 2 Brezje PO 39 18.00
A 3 Slivnica I PO 39, 40, 49 30.00
A 4 Slivnica II PO 39, 49, 50 90.00
A 5 Bločice I VL 42, SO 2 41.00
A 9 Dobec I PO 29 8.00
A 10 Kamna gorica PO 39 6.20
A 11 Topol (Begunje) PO 40 5.00
A 16 Pikovnik I PO 20, VL 11 8.20
A 17 Pikovnik II VL 11 15.24
A 18 Zala 2 VL 12 5.08
A 19 Zala VL 12 1.72
A 20 Grič VL 13 4.84
A 21 Smlednik PO 26, 27, 37 95.60
A 22 Ivanjska reber PO 27, 37 42,04
A 23 Dobec 2 PO 28, 29 0.44
A 24 Devci PO 28, 29 3.16
A 25 Bezuljak PO 29 0.60
A 26 Gora 1 VL 21 7.00
A 27 Žilce VL 22 4.00
A 28 Pirmane VL 22 11.28
A 32 Kolobar PO 36 2,64
A 33 Ograde PO 37 1.60
A 34 Dele PO 37 13.96
A 35 Črvivnik PO 38 45.76
A 36 Loško PO 38 64.84
A 37 Dučnik PO 39, 40 17.04
A 38 Gora 2 VL 31 25.76
A 39 Otonica VL 31 1.72
A 43 Dolenje jezero PO 49, 50, P 19 25.84
A 54 Lipsenj 2 SO 1 1.52
A 55 Lipsenj 1 SO 1,11 2,56
A 56 Bloška polica SO 2, 3 3.52
A 71 Lipsenj 3 SO 1 3.64
A 72 Lipsenj 4 SO 1 7.52
A 73 Loza (Glina) SO 3 3.72
A 80 Dobec 3 PO 28 8.40
A 81 Zalake – Kožljek PO 29 8.28
A 82 Dobec 4 PO 19, 29 8.48
A 84 Tavžlje VL 22, 23 11.52
A 85 Marof PO 49, 50 15.04
------------------------------------------------------------------------------------
Usmeritve naravovarstva:
7. 2. 3. 2 Organizacijska naloga
Kot organizacijska naloga je opredeljeno evidentiranje zaraščanja kmetijskih zemljišč z gozdnim drevjem in program ureditve ter varovanje kulturne krajine in njenih značilnosti. Odgovoren je župan Občine Cerknica.
7. 3 GOZDARSTVO
7. 3.1 Obstoječa območja gozdnih zemljišč
V Občini Cerknica je 155.076,40 ha gozdov, 72,22 ha jih ima status gozdov s posebnim pomenom (gozdni rezervati oziroma naravovarstveni spomenik).
Gozdovi so prikazani v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica karta št. 1 in Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica.
Odgovorno za varstvo in urejanje gozdov je Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Cerknica. Gozdovi so v upravljanju javne gozdarske službe (območna enota Postojna)
7. 3. 2 Cilji
Cilji, katere moramo izvajati na področju gozdarstva so:
– učinkovito gospodarjenje z gozdom,
– izvajanje gozdno gojitvenih operacij,
– varovanje gozda,
– zavarovanje območij gozdnih zemljišč,
– urediti status gozdnih cest,
– ohranjanje biološkega ravnotežja,
– uskladitev interesov gozdnih rezervatov in privatne lastnine.
7. 3. 3 Razvojne naloge
Na področju gozdarstva bomo vzdrževali vse obstoječe gozdne prometnice, da bo tako možno spravilo lesa iz gozda, glede statusa le-teh bomo opredelili to nalogo kot organizcijsko nalogo za naslednje obdobje.
7. 4 VODNO GOSPODARSTVO
7. 4. 1 Cilji
Na področju vodnega gospodarstva moramo:
– učinkovitejše gospodariti z vodnimi viri,
– izvajati učinkovito oskrbo z vodo,
– izvajati nujne vodnogospodarske ureditve,
– varovati vodne vire,
– sanirati vode,
– zavarovati vodne vire.
7. 4. 2 Izkoriščanje vodnih virov
Pregled zajetih in nezajetih vodnih virov je razviden iz Kartografskega dela Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 3.
7. 4. 2. 1 Obstoječi objekti in naprave oskrbe z vodo
Na ombočju Občine Cerknica so vodovodni sistemi, ki jih upravlja Komunala Cerknica, posamezne krajevne skupnosti oziroma posamezni kraji.
Komunala Cerknica upravlja naslednje vodovodne sisteme:
1. Vodovodni sistem Cerknica–Rakek oskrbuje naslednje kraje: Topol, Brezje, Cerknica, Dolenja vas, Dolenje Jezero, Zelše, Podskrajnik, Rakek, Slivice, Unec, Ivanje selo.
2. Vodovod Martinjak oskrbuje kraje: Martinjak, Marof.
3. Vodovod Osredek oskrbuje kraj Osredek.
4. Vodovod Žilce (Sv. Vid) oskrbuje kraje: Sv. Vid, Zahrib, Ravne Tavžlje, Zala, Lešnjake, Rudolfovo, Čohovo, Jeršiče, Polšeče, Zavrh, Ravnice.
5. Nadaljevanje vaškega vodovoda Grahovo oskrbuje kraje: Grahovo, Žerovnica, Lipsenj.
6. Ostali lokalni vodovodi, kot so označeni v karografskem delu in v kartografski dokumentaciji.
Obstoječi objekti in naprave oskrbe z vodo so razvidni iz Kartografskega dela Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 3.
7. 4. 2. 2 Obstoječa območja vodnih virov
Na območju Občine Cerknica je večji vodovodni sistem (Cerknica–Rakek, in 17. lokalnih vodovodov. Za večje vodovodne sisteme in za pomembnejše lokalne vodovode so opredeljeni zaščiteni pasovi in odlok o varovanju pomembnejših lokalnih vodnih virov (Uradni list SRS, št. 2/88, Uradni list RS, št. 31/93 in Uradni list RS, št. 69/95).
Varstveni pasovi varovanja pomembnejših in lokalnih vodnih virov so opredeljeni v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica karta št. 3 in Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica.
7. 4. 2. 3 Razvojne naloge oskrbe z vodo
Na področju oskrbe z vodo bomo dogradili obstoječe vodovodne sisteme za potrebe neoskrbovanih ali nezadostno oskrbovanih območij.
1. Vodovodni sistem Cerknica
– vodovodno omrežje v Cerknici (stari del naselja) – rekonstrukcija,
– vodovodno omrežje v KS Rakek – rekonstrukcija,
2. Nadaljevanje vaškega vodovoda Grahovo
– rekonstrukcija zajetja oziroma izdelava globoke vrtine,
– rekonstrukcija obstoječega vodovodnega sistema,
– Lipsenj–Goričica–Gorenje jezero–Laze–Otok, novogradnja,
– Begunje–Bezuljak – rekonstrukcija v naselju Begunje.
3. Lokalni vodovodi:
– Pikovnik–Otave–Stražišče – novogradnja,
– Kožljek–Dobec – novogradnja,
– Gorenje jezero – rekonstrukcija.
Predvidene razvojne naloge so prikazane v kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica.
Za potrebe oskrbe vseh naselij z vodo v Občini Cerknica je potrebno izdelati PROGRAM vodooskrbe z kvalitativno in kvantitativno analizo zajetih in nezajetih vodnih virov, obstoječega vodovodnega omrežja in obstoječe in predvidene porabe vode ter predlogom novih ukrepov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti kvaliteti pitne vode in ukrepom, ki to zagotavljajo.
Za vsa vodozbirna območja, kjer je sprejet Odlok o varovanju vodnih virov je potrebno izdelati Sanacijski program.
Izdelan Program vodooskrbe in sanacijski program sta definirana kot organizacijska naloga. Gradnja vodovodnih sistemov se izvaja na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije, ki vsebuje tudi elemente presoje vplivov na okolje in izdane lokacijske odločbe in gradbenega dovoljenja. Odgovoren je župan Občine Cerknica.
7. 4. 3 Obstoječi objekti in naprave zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak
V Občini Cerknica delujeta dva kanalizacijska sistema s čistilnimi napravami in sta v upravljanju Komunale Cerknica.
1. Kanalizacijski sistem Cerknica s čistilno napravo (2500 EE) v Dolenji vasi – sistem čisti odpadne vode iz dela Cerknice, industrijske cone v Podskrajniku in dela Dolenje vasi.
2.Kanalizacijski sistem Rakek s čistilno napravo na Rakeku (500 EE) čisti odpadne vode iz naselja Rakek.
Posamezna naselja imajo urejeno meteorno kanalizacijo brez čistilnih naprav. Obstoječi objekti in naprave zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak, ki so v upravljanju Komunale Cerknica, so razvidni iz Kartografskega dela Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 6 in Kartografske dokumentacije, Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica. Vzdrževanje mora upoštevati načelo dobrega gospodarja in sprotnega saniranja.
7. 4. 3. 1 Razvojne naloge zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak
Na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak bomo nadaljevali z izgradnjo kanalizacijskih sistemov Cerknica še na Rakeku, kjer je že zgrajena čistilna naprava. Obstojoče omrežje in čistilne naprave pa bomo rekonstruirali.
Zaradi ekološke občutljivosti kraških voda bomo za vsa naselja v Občini Cerknica zgradili manjše sisteme kanalizacijskih omrežij oziroma nepropustne troprekatne greznice.
Ker celotno območje Občine Cerknica predstavlja vodozbirno območje za lokalne oziroma regionalne vodovode, je potrebno za vsako kanalizacijsko omrežje, oziroma greznico, pridobiti ustrezna dovoljenja v skladu s trenutno veljavno zakonodajo. Ker leži glavnina občine na propustnih apnencih, je nujna izgradnja kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami. Posamezne neustrezno zgrajene greznice predstavljajo stalen in nenadzorovan vir onesnaževanja podzemnih in površinskih voda, zato je nujen nadzor nad izgrajenimi greznicami (tehnični pregled) in vzpostavitev katastra.
Predvidene razvojne naloge (novogradnje in rekonstrukcije) so prikazane v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 6.
Uvrstitev tako predlaganih rešitev zbiranja in čiščenja odplak v republiški koncept varstva okolja je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Cerknica.
7. 4. 4 Obstoječi objekti in naprave vodnogospodarskih ureditev
Za zaščito voda, vodotokov in vodnogospodarskih objektov v Občini Cerknica je odgovorna Republiška direkcija za varstvo okolja in vodni režim – izpostava Ljubljana, Občina Cerknica. Upravljalec je VGP Hidrotehnik iz Ljubljane.
Na območju Občine Cerknica so regulacije izvedene na naslednjih odsekih vodotokov:
– Cerkniščica (v naselju Cerknica in Dolenja vas),
– Martinščica,
– Žerovniščica,
– Grahovščica.
Na območju Cerkniškega jezera je izvedenih več regulacijskih posegov, ki vplivajo na vodni režim presihajočega jezera.
Odseki reguliranih vodotokov so razvidni iz Kartografskega dela Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 3. Kot organizacijska naloga je opredeljeno evidentiranje vseh regulacijskih posegov na Cerkniškem jezeru in definiranje vseh potrebnih ukrepov za sanacijo Cerkniškega jezera z njegovimi pretoki tudi v sodelovanju z Republiško upravo za varstvo narave. Za koordinacijo je odgovoren župan Občine Cerknica.
7. 4. 4. 1 Razvojne naloge vodnogospodarskih ureditev
Za pripravo in realizacijo razvojnih nalog je odgovorna Republiška direkcija za varstvo okolja in vodni režim – Izpostava Ljubljana, Občina Cerknica.
Razvojne naloge so naslednje:
– Ureditev vodnega režima na Cerkniškem jezeru v skladu z predlaganim režimom, odlok o varovanju Cerkniškega jezera za naravno znamenitost,
– ureditev poškodovanih objektov, strug z obrežnim pasom:
– na Cerkniščici,
– na Martinjščici,
– na Lipsenjščici in Žerovniščici,
– ureditev strug vodotokov v naseljih Občine Cerknica.
Ureditev strug vodotokov v naseljih ter izdelava usklajenega predloga vodnega režima na Cerkniškem jezeru in predlog potrebnih ukrepov za takšen vodni režim so organizacijske naloge Uprave RS za varstvo narave.
Za koordinacijo je odgovoren župan Občine Cerknica.
7. 4. 5 Družbeno ekonomski statusi na področju vodnega gospodarstva
Občina Cerknica ima za potrebe svojih vodovodnih sistemov urejeno varovanje vodnih virov z odlokom o varovanju vodnih virov (Uradni list RS, št. 31/93). Istočasno pa je Občina Cerknica skoraj v celoti (razen del KS Rakek) vodozbirno območje za zajetje Malni pri Planini za potrebe vodovodnega sistema Občine Postojna. Ker ima to zajetje in ta vodovodni sistem status pomembnejšega zajetja, oziroma vodovoda, je potrebno določiti varstvene pasove vodnih virov in jih potrditi z odlokom.
Priprava strokovnih osnov in odloka je organizacijska naloga, za katero je odgovorna Republiška direkcija za varstvo okolja in vodni režim, Občine Postojna, Občine Cerknica in Občina Loška dolina. Za koordinacijo je odgovoren župan Občine Cerknica.
7. 5 RUDARSTVO
7.5.1 Obstoječa območja, objekti in naprave
V Občini Cerknica so trije legalni peskokopi. Peskokop Podskrajnik je v upravljanju Komunale Cerknica, peskokop Zelše je v upravljanju Gradišča Cerknica, peskokop Klanci pa je v upravljanju Gozdnega gospodarstva.
V Občini Cerknica je tudi več nelegalnih peskokopov. Evidentirani so z popisom.
Lokacije peskokopov so razvidne iz kartografskega dela Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 1. Lokacije obeh legalnih peskokopov so razvidne iz Kartografske dokumentacije Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica.
7. 5. 2 Cilji
Na področju peskokopov bomo predvsem:
– učinkovito gospodarili,
– varovali območja peskokopov,
– sanirali območja po prenehanju izkoriščanja,
– zavarovali območja peskokopov.
7. 5. 3 Razvojne naloge
V Občini Cerknica ne bomo odpirali novih peskokopov, pač pa bomo vzdrževali že obstoječe.
Za vse peskokope bomo pripravili program sanacije.
Priprava programa Sanacije za oba legalna peskokopa in za vse nelegalne peskokope je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Cerknica.
7.6 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA
Območja in objekti naravne in kulturne dediščine, ki so normativno zavarovana, oziroma tista, ki jih bomo še zavarovali, so prikazana v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 4. Za področje naravne in kulturne dediščine so odgovorni: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Občina Cerknica.
7. 6. 1 Naravna dediščina
Na območju Občine Cerknica se nahajajo naslednja zavarovana območja in objekti:
– krajinski park Rakov Škocjan (Uradni list LRS, št. 27/49),
– rastišče bodike pri Topolu (Uradni list SRS, št. 7/70),
– drevored lip in kostanjev ob glavni cesti Planina – Martinjak (Uradni list RS, št. 17/92),
– drevesa in drevoredi v občini (Uradni list RS, št. 17/92),
– sklep IS Občine Cerknica o začasni razglasitvi Cerkniškega jezera za naravno znamenitost z dne 10. 12. 1994
– Odločba o začasni razglasitvi novoodkritega sistema Križne jame, ki ima vhod s pobočja Grdega dola (Uradni list RS, št. 12/92).
Območja normativnega varstva Naravne dediščine so označena v Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica.
7. 6. 1. 1 Cilji
Cilji varstva naravne dediščine:
– ohraniti samonikle rastlinske in živalske vrste, habitatne tipe, biocenoze in ekosisteme ter njim lastne procese,
– ohraniti naravne znamenitosti,
– ohraniti logiko razvoja tipov krajine v skladu z narvnimi procesi,
– ohraniti biološko pestrost tega območja, predvsem endemične vrste in populacije na meji razširjenosti,
– ohraniti vse ekosisteme in habitatne tipe tega območja, ter zagotoviti njihov naravni razvoj,
– obnoviti prizadete naravne znamenitosti, habitate in ekosisteme...,
7. 6. 1. 2 Razvojne naloge
V naslednjem obdobju bomo pripravili strokovne osnove za zavarovanje naslednjih območij in objektov:
– Notranjski park (varstveni režim za regijski park),
– Ivanjska kukava (naravni spomenik),
– Gozdni rezervat na pobočju nad Zalo (naravni rezervat),
– Gozdni rezervat na pobočju nad Zalo in Iško pred sotočjem (naravni rezervat),
– Gozdni rezervat,
– Križna jama (naravni spomenik),
– Gozdni rezervat Risov žleb (naravni rezervat),
– Gozdni rezervat Bele vode (naravni rezervat),
– Gozdni rezervat nad Zalo (naravni rezervat),
– Jelka v Brinarjevem klancu (naravni spomenik).
V skladu z pripravljenimi strokovnimi osnovami za varovanje naravne in kulturne dediščine, ki jih je izdelal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bomo pripravili program zavarovanj območij in objektov naravne dediščine. Posebno pozornost bomo posvetili zaščiti in definiranju pravil upravljanja za kraške jame.
Skupaj s pristojnim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine bomo opredelili potrebne varstvene aktivnosti, ki se bodo izvajale na posameznih zavarovanih območjih in objektih naravne dediščine. To je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Cerknica.
Namenska raba prostora na območjih naravne dediščine bo usklajena z ostalimi rabami. Raba prostora na teh območjih je možna pod pogoji varstva naravne dediščine in se bo usklajevala s prostorskimi izvedbenimi akti.
Seznam območij in objektov naravne dediščine ter varstveni režimi za normativno zavarovane znamenitosti so prikazani v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 4 a.
7. 6. 2 Kulturna dediščina
Na območju Občine Cerknica je zavarovana z odlokom.
7. 6. 2. 1 Cilji
Na področju kulturne dediščine bomo:
– učinkovito gospodarili (ohranitev in izboljšanje stanja),
– varovali kulturno dediščino,
– zavarovali območja in objekte kulturne dediščine,
– opredelili varstvene posege.
7. 6. 2. 2. Razvojne naloge
Na področju kulturne dediščine bomo:
– pripravili strokovne osnove za varovanje območij in objektov kulturne dediščine za naslednje območje in objekte:
– Rakov Škocjan kot arheološki spomenik,
– Cvingar v Dolenji vasi kot arheološki spomenik,
– Tržišče nad Dolenjo vasjo kot arheološki spomenik,
– Pikovnik kot zgodovinski spomenik,
– Žilce kot zgodovinski spomenik,
– Cerknica (osrednji del – kot zgodovinski spomenik),
– Cerknica – 1. vojna kot zgodovinski spomenik,
– Cerkev Sv. Martina na Uncu kot umetnostno zgodovinski spomenik,
– Begunje-kapelica kot umetnostno zgodovinski spomenik,
– Cerkev Sv. Kancijana v Rakovem Škocjanu kot umetnostno zgodovinski spomenik,
– Cerkev Sv. Volbenka v Zelšah kot umetnostno zgodovinski spomenik,
– Cerkev in Tabor v Cerknici kot umetnostno zgodovinski spomenik,
– Cerkev Sv. Janeza v Cerknici kot umetnostno zgodovinski spomenik,
– pripravili program zavarovanja območij in objektov kulturne dediščine, ki bo kot posebni segment zavarovanja opredelil tudi zaščito cerkva (Dolenje jezero, Dobec, Gornje jezero, Martinjak, Otok, Unec, Žerovnica, Brezje, Cajnarje, Bloška Polica, Bločice, Laze in v ostalih naseljih) in stavbne dediščine s poudarkom na elementih in pomembnejših objektih krajine (kozolci, znamenja...) ter elementov tehnične dediščine (mlini, žage, vodnjaki...),
– opredelili vrste aktivnosti, ki se bodo izvajale na posameznih zavarovanih območjih in objektih kulturne dediščine.
Seznam območij in objektov kulturne dediščine ter varstveni režim za normativno zavarovanje znamenitosti so prikazani v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 4b.
Usmeritev za razvoj kulturne dediščine:
Arheološka dediščina
Namenska raba na 1. območju varovanja ostaja nespremenjena. Izraba območij 2. in 3. stopnje varovanja pa bo določena s prostorskimi izvedbenimi akti.
Umetnostnozgodovinska dediščina
Umetnostnozgodovinska dediščina obsega sakralno, meščansko in grajsko arhitekturo. Pogoji varstva in spremembe namembnosti bodo podani v prostorskih izvedbenih aktih.
Naselbinska dediščina
Naselbinska dediščina obsega elemente varovanja kulturne krajine in sicer: varovanje značilnih vedut na naselja, varovanje pomembnejših silhuet naselij, varovanje historičnih dominant, varovanje prostih nezazidanih površin, zaščita tlorisne mreže naselij, zemljiške parcelacije ter prostorske zasnove naselij, značilne gmote ter posamezne etnološko pomembne stavbe. Interese varstva naselbinske dediščine in interese družbenega razvoja bomo usklajevali s prostorskimi izvedbenimi akti.
7.7. REKREACIJA IN MODELI ZDRAVEGA ŽIVLJENJA V NARAVNEM OKOLJU
7.7.1. Obstoječa območja za rekreacijo v naravnem okolju
V Občini Cerknica so naslednja območja za rekreacijo v naravnem okolju:
– obala za kopanje,
– Cerkniško jezero in posamezni deli Cerkniščice (S od Cerknice in J od zajetja v Črnih Mlakah,
– območje za planinstvo,
– Slivnica,
– urejena smučišča:
– Slivnica,
– območje za pohodništvo:
– Rakov Škocjan,
– Dolina Iške in Zale,
– Obrobje Cerkniškega jezera – območje ob Cerkniščici.
Območja so označena v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 5.
7.7.2 Cilji
Na področju rekreacije v naravnem okolju bomo:
– učinkoviteje gospodarili,
– varovali območja rekreacije,
– sanirali obstoječa območja,
– zavarovali območja za rekreacijo,
– skrbeli za zdrav način življenja.
7.7.3. Razvojne naloge
V naslednjem obdobju bomo za potrebe rekreacije in zdravega življenja v naravnem okolju pripravili Program urejanja območij v Občini Cerknica za rekreacijo v naravnem okolju. Program je definiran kot organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Cerknica.
7.8. SANACIJA NARAVNIH VIROV
7.8.1. Obstoječa območja
V Občini Cerknica so evidentirana divja odlagališča (Kartografski del prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 1).
Vode v Občini Cerknica so po kvaliteti razvrščene v II. in III. kakovostni razred, posamezni deli vodotokov sodijo tudi v III/IV kakovostni razred (Cerkniščica v spodnjem toku). Poročilo o stanju okolja za l. 1995 posebej opozarja na slabšanje kakovosti voda na Cerkniškem jezeru (II/III kakovostni razred). (Kartografski del Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 6).
Za potrebe vodovodnih sistemov Občine Cerknica je sprejet odlok o varovanju vodnih virov (Uradni list SRS, št. 2/88, Uradni list RS, št. 31/93 in Uradni list RS, št. 69/95).
(Kartografska dokumentacija Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica).
Odlagališče komunalnih odpadkov za Občino Cerknica je SV od naselja Rakek. Upravljalec je Komunala Cerknica.
7.8.2 Cilji
Cilji na področju sanacije naravnih virov so:
– učinkovitejše ekološko gospodarjenje z naravnimi resursi,
– preprečevanje razvrednotenja naravnih virov,
– saniranje naravnih virov,
– preprečevanje lokacij določenih vrst onesnaževalcev v ogrožena območja.
7.8.3. Razvojne naloge
Za pripravo in realizacijo nalog s področja sanacije naravnih virov je odgovorna Občina Cerknica.
Razvojne naloge so naslednje:
– sanacija območij varovanja vodnih virov,
– sanacija vodnega režima in posameznih odsekov vodotokov,
– sanacija kakovosti voda Cerkniškega jezera s pritoki,
– sanacija divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sanacija legalnega odlagališča komunalnih odpadkov SV od Rakeka,
– sanacija zraka,
– sanacija degradiranih površin,
– definiranje nove lokacije za odlagališče komunalnih odpadkov na osnovi realizirane projektne naloge Inštituta za Ekološki Inženiring Maribor, številka dokumenta: 6D1764, z dne 4. 6. 1992,
– proučitev možnosti odvoza komunalnih odpadkov na deponije izven občinskih meja.
Priprava sanacijskih programov s področja sanacije naravnih virov je organizacijska naloga. Odgovorna je Občina Cerknica.
Sanacije naravnih virov so prikazane v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Cerknica, na karti št. 6.
7.9. POSELITEV
7.9.1. Obstoječa ureditvena območja naselja
Vsa naselja v Občini Cerknica imajo določena ureditvena območja in zanje veljajo določila PUPa (Uradni list RS, št. 43/92).
Glede na glavne kulturno krajinske tipe in glede na obstoječe omrežje poselitve je območje Občine Cerknica razdeljeno na 13 ureditvenih enot:
C1 – deli KS Begunje, Cajnarje – Sveti vid
C2 KS Rakek, Cerknica – del
C3 – KS Grahovo – del
C4 – dolina Iške in Zale
C5 – Cajnarska dolina
C6 – Rakov Škocijan
C7 – Begunje
C8 – Notranjski regijski park
C9 – Cerkniško jezero (odlok)
C10 – naselje Grahovo
C11 – naselje Unec
C12 – naselje Rakek
C13 – naselje Cerknica
Ureditvene enote so opredeljene tudi v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 7.
Ureditvena območja naselij so označena v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 1. in 7. (m 1:25000) in v Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta v merilu 1:5000.
Vsako ureditveno območje ima določeno tudi šifro.
7. 9. 2 Cilji
Na področju poselitve bomo v Občini Cerknica skrbeli za:
– učinkovitejše delovanje sistema naselij,
– učinkovitejše gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– pravočasno pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč,
– prenova naselij,
– zagotavljanje lokacij storitvenim in oskrbnim dejavnostim po pomembnejših naseljih,
– zagotavljanje lokacij proizvodnjim dejavnostim po pomembnejših naseljih,
– pravočasno pripravljanje prostorskih izvedbenih aktov (PIA),
– oživljanje opuščenih domačij in objektov.
7.9.3 Razvojne naloge
Strategija razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v omrežju naselij.
Osnovni pogoj za skladnejši družbenoekonomski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočalo na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje v naseljih mestnega značaja in ostalih naselij, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali naslednjo strategijo razvoja:
– Demografski razvoj (ki bo temeljil na naravni rasti) bo potekal skladno z že obstoječo občinsko politiko policentričnega razvoja, pri tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni porast prebivalstva ostajal znotraj posameznih krajevnih skupnosti. Pozitivni selitveni saldo prebivalstva pa bomo koncentrirali v naseljih mestnega značaja in ostalih naseljih občinskega pomena. S takšno strateško usmeritvijo bomo ohranjali vitalnost celotnega prostora Občine Cerknica.
– Z omrežjem naselij in usmeritvami za razvoj naselij po omrežjju naselij bomo v prostoru Občine Cerknica ustrezno razmestili prebivalstvo in (sekundarne, terciarne in kvartarne) dejavnosti v prostoru.
– Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva s hribovitih in manj razvitih območij občine bomo zagotovili boljšo prometno povezanost teh krajev v omrežju naselij, z možnostjo zaposlitve za kmete – delavca z ustanavljanjem manjših obratovalnic v bližini naselij, z ureditvijo osnovnega komunalnega standarda, s kapacitetami snovne preskrbe in z drugimi aktivnostmi.
– Razvoj primarnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstva, gozdarstva) bomo primarno pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva.
– Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje, za izboljšanje sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, degradirana območja) bomo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali ukrepe sanacije.
– Naravno in kulturno dediščino bomo ovrednotili in pripravili smernice ter upravljalni načrt za njeno ohranjanje. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij.
Projekcija gibanja prebivalstva po krajevnih skupnostih Občine Cerknica in po Ureditvenih območjih pomembnejših naselij:
-----------------------------------------------------------------------------------
KS, ureditveno območje 1981 1991 2000 Indeks
-----------------------------------------------------------------------------------
KS Cerknica 3852 4289 4493 117
UO Cerknica 3531 4040 4174 118
KS Rakek 1618 1683 1768 109
UO Unec 446 621 490 110
KS Cajnarje-Žilce 518 522 526 102
UO Cajnarje in Žilce 103 96 120 116
KS Grahovo 1336 1329 1339 100
UO Grahovo 438 415 478 109
UO Martinjak 272 244 292 107
KS Begunje 1213 1186 1230 101
UO Begunje 473 499 490 104
-----------------------------------------------------------------------------------
Operativne usmeritve za razvoj naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvsem kvaliteten premik v procesu urbanizacije.
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s:
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
– prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda,
– dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij,
– dvigom komunalnega standarda,
– izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji,
– učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami.
Na osnovi teh operativnih usmeritev bodo pri razvoju naselij prioritetne naslednje naloge:
– v pomembnejših naseljih (občinsko središče, pomembnejše lokalno središče):
– pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve bomo snovali takšne oblike, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje disperzne individualne gradnje, vendar bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju,
– pri opredeljevanju površin za razvoj bomo gradnjo prvenstveno usmerjali na slabša kmetijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo,
– pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo zagotovili s koncentracijo v posameznih zaključnih območjih,
– v prvem obdobju bomo pri razvoju naselij usmerjali gradnjo k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo in oživitev že pozidanih območij.
– v lokalnih središčih ter drugih naseljih:
– gradbeni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij s poudarkom na usmerjanju posameznih funkcij naselij v primerno opremljena in urejena območja naselij, sanacijskim programom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost.
Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v omrežju naselij
Za organizacijo mreže naselij so podane tudi globalne usmeritve za razvoj terciarnih, sekundarnih in kvartarnih dejavnosti v omrežju naselij:
– večje industrijske komplekse bomo razvijali pretežno na obstoječih lokacijah z boljšim koriščenjem prostora in fleksibilnimi zasnovami. Manjše obrate pa bomo odpirali v lokalnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti,
– površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih centrov naselij,
– osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati razvoj kmetijstva in gozdarstva kot osnovne funkcije tega prostora. Samo na osnovi razvitega kmetijstva in gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot so turizem, drobno gospodarstvo itd.,
– razvijali bomo izobraževalno in športnorekreacijsko dejavnost kot strategijo za ohranjanje okolja in varovanje naravnih znamenitosti. Te dejavnosti bomo usmerjali v tista območja, ki so locirana ob prometnicah in ležijo v bližini kvalitetnih naravnih okolij.
Usmeritve razvoja sekundarnih počitniških bivališč
Problem sekundarnih bivališč v Občini Cerknica je potrebno reševati skladno z razvojem poselitve in razvojem turizma. To pomeni:
– obravnavati sekundarna bivališča kot posebno stanovanjsko gradnjo z vsemi prostorskimi in funkcionalnimi zahtevami in pogoji – varovati turistično razvojno zanimiva območja pred tovrstnimi posegi – v celotnem prostoru občine bomo do leta 2000 odpirali nova zazidljiva območja za sekundarna počitniška bivališča le v območjih, kjer ima turizem prednostno funkcijo oziroma bomo dopustili le smiselno dopolnjevanje že obstoječih območij sekundarnih bivališč, prenovo ter adaptacijo obstoječih objektov v sklopu naselij ali objektov samotnih domačij.
Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj sekundarnih počitniških bivališč so:
– gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno urejenih parcelah, zato bo potrebno za že opredeljena območja izdelati ustrezne prostorsko izvedbene akte,
– preureditev opuščenih kmetijskih objektov je mogoča ob upoštevanju usmeritev strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. V hribovitih območjih je mogoča gradnja posameznih počitniških hiš znotraj naselja, ob upoštevanju gabarita in temeljnih arhitektonskih elementov grajene strukture,
– nadaljnja gradnja sekundarnih počitniških bivališč bo temeljila na kompleksni in podrobni proučitvi že obstoječih ali potencialno primernih območij.
Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v omrežju naselij za zagotavljanje boljše kvalitete bivanja
Za enakomernejši razvoj celotnega območja Občine Cerknica ter zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega družbenega standarda bomo v Občini Cerknica razvijali posamezne tipe naselij kot pomembnejše nosilce nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja.
– središče občinskega pomena.
CERKNICO bomo do leta 2000 razvijali kot središče občinskega pomena za Občino Cerknica z gravitacijskim potencialom do 10187 prebivalcev, medtem, ko bo v ožjem urbanem prostoru naselja živelo okoli 4200 prebivalcev.
Cerknica bo ostala najmočnejše zaposlitveno območje za občino. Industrijske površine bomo koncentrirali v industrijski coni Podskrajnik, medtem ko bomo servisne, oskrbne, terciarne in kvartarne površine skupaj s stanovanjskimi opredeljevali v samem naselju Cerknica. Izobraževalne ter športnorekreacijske dejavnosti, ki so povezane s strategijo varstva okolja in ohranjanja naravnih znamenitosti, bomo skladno s sklepi sveta usmerjali v za to definirano območje vojašnice v Podskrajniku. Zaradi omejitve prostora za nadaljni razvoj bomo del širitve naselja izvedli na 1. območju kmetijskih zemljišč (v skladu s 6. členom zakona o urejanju prostora). V ožje gravitacijsko območje Cerknica spadajo tudi naselja Dolenja vas, Podskrajnik in Zelše. Zato jih bomo v okviru Urbanistične zasnove obravnavali kot območja, ki so funkcionalno povezana s samim naseljem Cerknica. Ta naselja bodo prevzemala tudi del stanovanjskih površin za potrebe Cerknice.
– pomembnejša lokalna središča:
RAKEK predstavlja pomembnejše lokalno središče Občine Cerknica, ki ga bomo skladno s to opredelitvijo dolgoročno tudi razvijali. V Rakeku bomo razvijali nove stanovanjske površine in terciarne dejavnosti.
– lokalna središča:
naselja UNEC, BEGUNJE, MARTINJAK, CAJNARJE, ŽILCE, GRAHOVO, se bodo razvijala kot lokalna oskrbna in zaposlitvena središča pretežno agrarne narave.
V teh naseljih ne planiramo izgradnje večjih industrijskih obratov, temveč le območja za obrtno in storitveno dejavnost, ki bodo določena z urbanistično zasnovo. Za oskrbo gravitacijskega zaledja bomo v teh centrih razvijali naslednje oskrbne in storitvene dejavnosti: popolna osnovna šola, vzgojno varstvena enota, odprta športna igrišča, trgovina, obrtne storitve, gostinski obrati, pošta, avtobusna postaja, sedež KS, društva, kmetijska zadruga, gasilski dom.
Ostala naselja so bolj ali manj pretežno ruralnega značaja, ki zaradi bližine poselitvenih centrov izgubljajo svojo funkcijo. Zato v teh naseljih prebivalstvo stagnira.
V bodoče bomo v teh naseljih pospeševali razvoj kmetijske dejavnosti. Vse prostorske posege v teh naseljih bomo podrejali izboljšanju bivalnih pogojev domačega prebivalstva in razvoju kmetijskih gospodarstev. Dolgoročni razvoj v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva in gozdarstva in na osnovi teh dejavnosti razvijati turizem in drobno gospodarstvo.
Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v omrežju naselij za zagotavljanje boljše kvalitete bivanja je prikazana v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, kartogram št. 1.
Dopolnilna organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v omrežju naselij za zagotavljanje turistično rekreacijskih funkcij v območju predvidenega Notranjskega regijskega parka in v njegovem zaledju.
Za zagotavljanje turistično rekreacijskih funkcij naselij v območju predvidenega Notranjskega regijskega parka in v njegovem zaledju in zaradi preprečevanja depopulacijskih trendov bomo usmerjali razvoj dejavnosti tudi v takšno omrežje, ki glede na lego v prostoru, prostorske danosti in bližino komunikacij zagotavja boljše pogoje za življenje in delo ter nudi kvalitetne osnove za razvoj. Glede na navedene kriterije so naselja razvrščena v naslednje tipe centrov:
– SOP – središče občinskega pomena
– LS – lokalno središče
– SLS – subcenter lokalnega središča
– OS – oskrbovalno središče
– TOS – oskrbovalno središče v turističnem območju
– TTF – dodatno turistično tranzitna funkcija
– TO – naselje v turističnem območju
– SD – naselje z dodatnimi servisnimi dejavnostmi
– DR – naselje z dopolnilnimi dejavnostmi
– R – ruralno naselje
– ZP – naselje s kulturnozgodovinsko pričevalnostjo.
Priprava programa dodatnih kapacitet za zagotavljanje dodatnih funkcij za posamezna območja je organizacijska naloga, ki se dopolnjuje z vsebino razvojnih programov za posamezna območja. Odgovoren je župan Občine Cerknica.
Dimenzioniranje dodatnih kapacitet se odraža tudi pri načrtovanju ostalih kapacitet območja.
Dopolnilna organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v omrežju naselij je zagotavljanje turistično rekreacijskih funkcij v območju predvidenega Notranjskega regijskega parka in v njegovem zaledju je prikazana v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica – kartogram št. 7.
Usmeritve za novogradnje in prenove
Novogradnje bomo usmerjali predvsem na komunalno opremljena zemljišča v območjih, ki se urejajo z urbanistično zasnovo in zazidalnimi načrti.
Na novo bomo izdelali prostorske izvedbene načrte za:
– Cerknica – Loško
– Cerknica – Kamna gorica
– Begunje – C 14 – 40S
Prenove stanovanj bomo izvajali predvsem v centralnih naseljih: Rakek, Unec, Cerknica, Grahovo, Begunje in v naseljih, ki imajo večjo kulturno dediščinsko vrednost.
Prenova proizvodnih, oskrbnih, storitvenih in drugih objektov bo potekala v vseh centralnih naseljih.
7.9.3.1. Izgradnja, širitev in prenova naselij z urbanistično zasnovo
Razvoj naselij in območij s poudarjenimi centralnimi in turističnimi funkcijami bomo usmerjali z urbanističnimi zasnovami naselij in območij:
a) urbanistične zasnove v naseljih Cerknica, Rakek.
b) do leta 2000 bomo sprejeli še urbanistične zasnove za nekatera lokalna središča (Begunje, Grahovo, Unec) in za naselja in območja s poudarjeno turistično funkcijo. Priprava urbanističnih zasnov naselij Begunje, Grahovo in Unec je definirana kot organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Cerknica.
7.9.3.2. Območja prenove
Prenovo bomo usmerjali predvsem v starejše dele naselja s kvalitetno urbanistično in stavbno dediščino in v degradirane dele naselij z namenom zagotoviti boljše bivalno in delovno okolje ter višji komunalni standard:
– Cerknica – C 13 – 16 C, C13-18C, C13-19C IN C13-20 C
– Rakek – C 12-12C, C 12-14C, C 12.23 C
7.9.3.3. Izgradnja in širitev ostalih naselij
Izgradnja in širitev ostalih naselij bo potekala v skladu z zastavljenim programom dela in v okviru finančnih, organizacijskih in strokovnih možnosti.
7. 9. 3. 4. Izvajanje razvojnih nalog
Za posamezna območja v občini bodo pripravljeni varstveni in varstveno razvojni programi, ki jim bo sledila izvedba v prostoru, ki ima naslednje faze:
A – priprava strokovnih osnov (odločitev o pristopu k investiciji, predhodna dela in idejni projekt)
B – plansko usklajevanje (usklajevanje v prostoru z območjem izključne in omejene rabe)
C – pridobitev izvedbenih aktov in upravnih dovoljenj (izdelava in sprejem PIN, izdaja lokacijskega dovoljenja, priprava in sprejem investicijskega programa, izdelava tehnične dokumentacije in izdaja gradbenega dovoljenja)
D – gradnja (od začetka do zaključka gradnje, tehničnega pregleda objekta z izdanim uporabnim dovoljenjem).
7.9.4 Usmeritev, kriteriji, pogoji in naloge za gradnjo na stavbnih zemljiščih
– usmeritev, kriteriji (kot osnove za gradnjo na območjih razpršene gradnje):
– dostopnost in komunalna opremljenost,
– lokacija ne sme biti vedutno izpostavljena,
– dejavnost ne sme biti moteča za okolje,
– pogoji za urejanje stavbnih zemljišč,
– strnjen kompleks,
– možnost priključitve na javna komunalna omrežja in naprave,
– usmeritve in naloge komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč:
– priključitev na infrastrukturna omrežja in naprave,
– programske zasnove za prenovo delov naselij:
– Cerknica – center.
7.9.5 Priprava za planske naloge
V okviru ureditvenih območij naselij:
a) bomo z zazidalnimi načrti urejali:
– območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrtno, športno-rekreacijsko in komunalno dejavnost
– območja zahtevnih objektov
b) z ureditvenimi načrti bomo urejali že pozidano strukturo naselja in sicer:
– v naseljih Cerknica, Rakek, Begunje, Unec in Grahovo (kvalitetna mesta in vaška jedra)
– v ostalih naseljih, ki so pomembna za ohranitev naravne in kulturne dediščine in za turistični razvoj – posege v prostor, ki niso namenjeni graditvi, vendar pomenijo v prostoru spremembo (zelene rekreacijske površine, pokopališča)
c) s prostorsko ureditvenimi pogoji bomo urejali:
– že zgrajene dele mesta,
– manjše zapolnitve naselij,
– območja, ki niso opredeljena za razvoj, ampak so potrebna sanacij,
– manjše infrastrukturne objekte in naprave ter parkirišča
– druga območja, ki so tako opredeljena v kartografskem delu.
d) z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav
Opredelitev tipologije naselij in usmeritev za oblikovanje naselij je organizacijska naloga, ki pomeni tudi vsebinsko nadgradnjo obstoječih Prostorskih ureditvenih pogojev.
Izven ureditvenih območij naselij bomo z (s):
– ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracijskih območij, posebnih območij varovanja naravne dediščine, ki bodo razglašene za naravno znamenitost in kulturni spomenik),
– lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav in turistično rekreacijskih komunikacij,
– prostorsko ureditvenimi pogoji urejali ostali prostor s sodelovanjem vseh dejavnosti prisotnih v tem prostoru.
Opredelitev kulturno krajinskih tipov in usmeritev za varstvo, oblikovanje in nego krajine je organizacijska naloga.
7.9.6 Osnove za program priprave prostorskih izvedbenih aktov
– Rakek–Srnjak,
– Rakek–bloki,
– Cerknica–UN Za vrtovi (del ni izveden),
– Cerknica–obrtna cona (Uradni list RS, št. 16/94),
– PIA, ki se bodo pripravili in se bodo zanje izdelale strokovne osnove:
– Cerknica–center,
– Cerknica–Loško,
– Cerknica–obvoznica,
7.10 PROMET
7.10.1 Ceste
7.10.1.1 Obstoječe omrežje cest
V Občini Cerknica je 8 km magistralnih cest (avtomobilska cesta) – A 10. V Občini Cerknica je 89 km regionalnih cest. Regionalne ceste so naslednje:
– R 320 Unec–Runarsko–Žlebič,
– R 378 Logatec–Laze–Rakek, Unec, Postojna,
– R 372 Cerknica–Selšček, Rakitna,
– R 374 Bloška polica–Lož–Pudob–Prezid (del).
Za območje regionalnih cest je odgovorna Republiška cestna uprava, regionalne ceste upravlja Cestno podjetje Ljubljana.
V Občini Cerknica je 87 km lokalnih cest. Lokalne ceste so naslednje:
– L4 2401 – Unec–Hribce,
– L4 2402 – Podskrajnik–Rakov Škocjan,
– L4 2403 – Cerknica–Dolenja vas,
– L4 2404 – Cerknica–Otok–Obrh,
– L4 2405 – Grahovo–G. jezero–Klance,
– L4 – Žerovnica–Podšteberk,
– L4 2412 – Grahovo–Velike Bloke (do vasi Radlek),
– L4 2417 – Selšček–Lovranovo,
– L4 2418 – Otonica–Podslivnica–Hribarjevo,
– L4 2420 – Ravnik–Sv. Vid–Pikovnik,
– L4 2421 – Cajnarje–Sv. Vid–Osredek,
– L4 2422 – Sv. Vid–Ravne,
– L4 2423 – Cerknica–Brezje–Begunje–Bezuljak–Kožljek,
– L4 2424 – Begunje–Dobec–Stražišče,
– L4 2425 – odcep za Dobec–Stražišče,
– L4 2426 – odcep za Stražišče.
Lokalne ceste upravlja Komunala Cerknica. Za omrežje lokalnih cest je odgovorna Občina Cerknica.
Komunala Cerknica je tudi upravljalec poti in ulic v naseljih.
Obstoječe cestno omrežje (magistralne, regionalne in lokalne ceste) je prikazano v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 8 in Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica.
7.10.1.2 Cilji
Na področju cestne infrastrukture bomo skrbeli za:
– povečanje učinkovitosti cestnega prometa
– povečanje propustnosti cest
– izboljšanje dostopnosti cest
– povečanje oskrbljenosti območij
– povečanje varnosti prometa
– zmanjševanje hrupa v nevarnem in bivalnem okolju.
7.10.1.3 Razvojne naloge
Razvojne naloge so opredeljene na osnovi izdelane Analize razvojnih možnosti Cestnega prometa v Občini Cerknica (Zavod za urejanje protora v Občini Cerknica, 1986) in na osnovi potreb, ki jih izkazujejo krajevne skupnosti. Razvojne naloge se nanašajo na vzdrževanje, novogradnje in rekonstrukcije.
Republiška cestna uprava bo na območju Občine Cerknica na regionalnih cestah izvedla naslednje investicije:
– R 320 – skozi naselje Cerknica – rekonstrukcija z izvedbo obvoznice,
– R 320 – skozi naselje Cerknica – rekonstrukcija,
– R 320 – skozi naselje Unec – rekonstrukcija,
– R 378 – skozi naselje Rakek – rekonstrukcija,
– R 320 – skozi naselje Rakek – rekonstrukcija z ureditvijo robov, pločnikov in križanja z železniško progo,
– R 320 – ureditev križišča za Rakov Škocjan in rekonstrukcijo na odseku križišča Rakov Škocjan in rekonstrukcijo na odseku križišče Rakov Škocjan–Unec,
– R 320 – ureditev dela cestišča na odseku Rakek–Laze – rekonstrukcija,
– R 320 – rekonstrukcija na odseku Bločice–Bloška polica,
– R 372 – skozi naselja Begunje – rekonstrukcija (ureditev robov in pločnikov),
– R 372 – rekonstrukcija na odseku Selšček–Rakitna,
Občina Cerknica bo na območju lokalnih cest v občini izvedla naslednje investicije:
1. KS Cerknica
– lokalna cesta na Otok (L4 2404) – rekonstrukcija,
– lokalna cesta od Podskrajnika do konca Zelš (L4 2402) – rekonstrukcija.
2. KS Rakek
– rekonstrukcija vseh lokalnih cest:
– Hribce (L4 2401),
– Rakov Škocjan (L4 2402).
3. KS Begunje
– rekonstrukcija na odseku Begunje, Bezuljak, Kožljek, Stražišče, Otave (L4 2423),
– rekonstrukcija na odseku Otonica–Podslivnica (L4 2418),
– rekonstrukcija na odseku Begunje, Brezje, Cerknica (L2423).
4. KS Grahovo
– rekonstrukcija lokalne ceste L4 2406, Žerovnica–Podšteberk,
– rekonstrukcija lokalne ceste Grahovo–Radlek (L4212).
5. KS Cajnarje – Sv. Vid
– rekonstrukcija lokalne ceste L 4 2421, osek Sv. Vid–Osredek,
– rekonstrukcija lokalne cese L4 2420, odsek Sv. Vid–Pikovnik,
– rekonstrukcija lokalne ceste Cajnarje–Lovranovo (L4 2417).
Kot organizacijska naloga je definirana prekategorizacija ceste v lokalno cesto:
– odsek Dolenje Jezero–Podskrajnik,
– odsek Ravnik–Mramorovo–Cajnarje,
– odsek Selšček–Otave (iz regionalne v lokalno) in Stražišče–Otave (iz lokalne v regionalno),
– odsek Rudolfo–Lešnjake–Tavžlje – rekonstrukcija.
Odgovorna je Občina Cerknica.
Vse planirane investicije so prikazane v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 8. Pri cestah skozi zavarovana območja in NRP je potrebno sodelovanje službe za varstvo narave.
7.10.2 Železniški promet
7.10.2.1 Obstoječe železniško omrežje
Skozi Občino Cerknica poteka 12,5 km magistralne železniške proge. V naselju Rakek je železniška potniška in tovorna postaja.
Obstoječe omrežje je prikazano v kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica karta št. 8.
7.10.2.2 Cilji
Na področju železniškega prometa imamo naslednje cilje:
– povečanje varnosti železniškega prometa,
– povečanje zmogljivosti železniških objektov,
– povečanje učinkovitosti železniškega prometa.
7.10.2.3. Razvojne naloge
Na področju železniškega prometa je potrebno izvesti naslednje naloge:
– rekonstrukcijo mostu nad regionalno cesto Unec–Cerknica,
– proučiti možnost izgradnje industrijskega železniškega tira v industrijsko cono Podskrajnik
Obe nalogi sta definirani kot organizacijska naloga. Odgovorna je Občina Cerknica.
7.11.1 ZVEZE
7.11.1 Obstoječi objekti in naprave
V Občini Cerknica je vozliščna avtomatska telefonska centrala (VATC) v Cerknici. Končne avtomatske telefonske centrale pa so na Rakeku.
Razporeditev avtomatskih telefonskih central (ATC) v območju Občine Cerknica je prikazana v kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 8.
Odgovorni za omrežje zvez so Ministrstvo za promet in zveze, Občina Cerknica in Občina Loška dolina. Upravljalec telefonskega omrežja v Občini Cerknica in v Občini Loška dolina je PTT Ljubljana – Izpostava Vrhnika.
7.11.2 Cilji
Na področju PTT prometa bomo skrbeli za:
– povečanje učinkovitosti PTT prometa,
– povečanje zmogljivosti PTT naprav,
– izboljšanje dostopnosti do uslug in zvez,
– povečanje oskrbljenosti območij s PTT storitvami,
– izboljšanje slišnosti in vidnosti RTV programov,
– izboljšanje slišnosti mobilne telefonije.
7.11.3 Razvojne naloge
V Občini Cerknica bomo skrbeli predvsem za telefonsko povezavo večjih naselij, zlasti v hribovitem predelu občine z ustreznimi telefonskimi linijami in primernim številom priključkov.
Za KS Rakek, Begunje, Cerknica in Grahovo je izdelan Program razvoja telefonskega omrežja z idejnimi rešitvami, ki je osnova za rekonstrukcijo obstoječega omrežja in naprav.
Za KS Cajnarje-Žilce je kot organizacijska naloga definirana priprava programa razvoja telefonskega omrežja z idejnimi rešitvami. Za koordinacijo je odgovorna Občina Cerknica.
Planirane investicije so opredeljene v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 8.
7.12 ENERGETIKA
7.12.1 Obstoječi objekti in naprave
Odgovorni za elektroenergetsko omrežje so Ministrstvo za energetiko Republike Slovenije, in Občina Cerknica.
Upravljalec elektroenergetskega sistema v Občini Cerknica je Elektro Ljubljana – okolica.
Na območju Občine Cerknica je v izgradnji razdelilna trafo postaja (RTP 110/20 kV) in mreža transformatorskih postaj (TP 20/0.4 kV).
Potek elektroenergetskega omrežja in razporeditev transformatorskih postaj je prikazan v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica, karta št. 9 in v Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica.
7.12.2. Cilji
Na področju energetike bomo skrbeli za:
– povečanje učinkovitosti prenosa distribucije električne energije,
– povečanje zmogljivosti elektroenergetskih objektov,
– izboljšanje zanesljivosti in kakovost oskrbe območij,
– varčevanje z energijo.
7.12.3 Razvojne naloge
Spodbujali bomo racionalno rabo energije z aktivnimi in pasivnimi ukrepi – predvsem s toplotno izolacijo objektov, s koncepti in organizacijo poselitve ter uporabo alternativnih in komplementarnih energetskih virov. Naloge na tem področju bodo tudi v bodoče sodile med prednostne naloge.
Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru elektroenergetskega sistema Slovenije.
Izgradnja 110 kV objektov se bo odvijala po narčtih za izgradnjo teh objektov, istočasno pa se bodo gradili še objekti, ki so se pričeli graditi v prejšnjem obdobju.
Razvoj oziroma graditev 220 kV objektov distribucije se bo odvijal s takim tempom, da bo pri upoštevanju vseh ekonomsko tehničnih parametrov na vseh konzumnih področjih preskrbovalnega območja, prvenstveno zagotovljena normalna dobava električne energije tudi v primeru izpada najbolj obremenjenega elementa v njegovem sklopu.
– novogradnje:
– 400 kV daljnovod od občinske meje s Postojno do meje z Občino Vič-Rudnik,
– TP in vod Unec,
– TP in vod Rakek–Dovce,
– TP in vod Rakek–Pod Srnjakom,
– 20 kV daljnovod med Rakekom in Cerknico,
– 20 kV daljnovod med Cerknico–Stari trg,
– 20 kV daljnovod Cerknica–Begunje,
– 2 TP v Begunjah,
– 20 kV daljnovod Otave–Stražišče in TP Stažišče,
– 20 kV daljnovod do Jeršič in TP,
– 20 kV daljnovod Rudolfovo–Ravne in TP,
– 20 kV daljnovod in TP v Grahovem,
– TP in 20 kV daljnovod do Hribljan,
– 20 kV daljnovod do Zale,
– 20 kV daljnovod Ravne – meja.
– rekonstrukcije:
– DV 20 kV Begunje–Krušče–Otave,
– DV 20 kV Laze–Otok,
– TP v Ivanjem selu in na Uncu.
Kot organizacijska naloga je definiran Program električne oskrbe za naselja KS Cajnarje–Sv.Vid.
3. člen
8. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ
Za kvalitetnejše strokovno odločanje o bodočem dolgoročnem ekonomskem družbenem in prostorskem razvoju občine bo potrebno izdelati naslednje naloge:
1. Nastavitev evidenc za potrebe prostorsko informacijskega sistema (v prisotnosti Geodetske uprave).
2. Kmetijstvo
– pridobivanje nadomestnih zemljišč, za zaščitene kmetije, ki jih tangirajo večji posegi,
– pridobivanje kmetijskih zemljišč iz nekmetijskih zemljišč,
– proučitev razvojnih možnosti za intenzivno kmetijsko pridelavo (pedološka, agrohidrološka) za območja: Cajnarske doline),
– proučitev naravnih danosti Cerkniščice in Cerkniškega jezera,
– možnosti razvoja kmečkega turizma za posamezna agrarna naselja,
– uskladitev interesov kmetijstva v okviru omejitev Notranjskega regijskega parka.
3. Gozdarstvo
– uskladitev gozdne meje z kmetijskimi površinami,
– degradacija gozdov (zlasti proučitev umiranja gozdov).
4. Poselitev
– tipologija naselij v Občini Cerknica,
– avtomatizacija postopka izdelave lokacijske dokumentacije in izdaje lokacijskih dovoljenj,
– urbani stroški v pomembnejših centralnih naseljih
– revitalizacija opuščenih naselij in kultiviranje opuščenih kmetijskih površin v Občini Cerknica,
– možnosti za razvoj naselij v okviru omejitev Notranjskega regijskega parka,
– prenova starih mestnih jeder,
– proučitev razvojnih možnosti za gradnjo smučarske skakalnice na območju Dele na Rakeku,
– proučitev razvojnih možnosti za individualno stanovanjsko gradnjo na predelu od novega naselja pod Srnjakom do predvidene podjetniško obrtne cone nad Dovcami.
5. Infrastrukturno omrežje
– kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvijo njihovih zmogljivosti,
– čiščenje in odvajanje voda iz manjših naselij,
– možnost uporabe plinovoda v Občini Cerknica,
– možne lokacije obvoznic za Cerknico,
– proučitev možnosti za izvedbi S obvoznice v Cerknici.
6. Ostalo
– kataster onesnaževalcev,
– kataster smetišč,
– kataster urejenih zelenih površin,
– možne oblike domačih in tujih vlaganj v revitalizacijo gradov,
– ponudba prostora za tuja in domača vlaganja v nove dejavnosti,
– možnosti razvoja turistične ponudbe na območju Cerkniškega jezera.
9. SEZNAM OBVEZNIH IZHODIŠČ ZA OBČINO CERKNICA
– 1. območje kmetijskih zemljišč,
– varovalni gozd,
– pomembnejši izvir,
– regijski park,
– krajinski park,
– pomembnejši kulturni spomenik,
– magistralna cesta,
– regionalna cesta,
– glavna železniška proga,
– daljnovod 400 kV,
– daljnovod 110 kV,
– RTP (110/20 kV),
– magistralni plinovod.
4. člen
GRAFIČNE PRILOGE
Sestavni del Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica je kartografski del, ki je sestavljen iz:
I. Tematskih kart (TK 25)
Karta 1 – zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudarstva, poselitve, obstoječih stavbnih zemljišč in sanacij
Karta 2 – zasnova agrarnih operacij
Karta 3 – zasnova vodnega gospodarstva
Karta 4 – zasnova naravne in kulturne dediščine
Karta 5 – zasnova rekreacije v naravnem okolju
Karta 6 – zasnova sanacij
Karta 7 – zasnova urbanega omrežja
Karta 8 – zasnova prometnega omrežja in omrežja zvez
Karta 9 – zasnova energetskega omežja
Publikacijskih kart
P 1 – zasnova funkcij naselij v omrežju naselij in zasnova poselitve
Ureditvene enote in ureditvena območja naselij (publikacijska karta in TTN 5000)
II. Kartografska dokumentacija k planu (PKN 1:5000)
5. člen
Dolgoročni plan Občine Cerknica, družbeni plan Občine Cerknica, sta enoten dokument Občine Cerknica, z veljavo do leta 2000.
6. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
7. člen
Občinski svet Občine Cerknica v roku šestih mesecev sprejme odlok o ugotovitvi, kateri deli posameznih prostorskih izvedbenih aktov niso usklajeni s sprejetim prostorskim planom, družbenim planom Občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/88, 19/88, 86/90), spremembami in dopolnitvami dolgoročnega plana Občine Cerknica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list RS št. 34/90) in odlokom o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Cerknica (Uradni list RS, št. 43/92).
Št. 352-4/96-9
Cerknica, dne 18. julija 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Cerknica
Janez Štrukelj l. r.
