Na podlagi 39. člena in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter, Uradni list RS št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94 in 14/95) ter 22. člena statuta Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 60/95) je Občinski svet občine Gornja Radgona na 17. seji dne 1. 8. 1996 sprejel

Sprejme se ureditveni načrt za območje naselja Apače (v nadaljnjem besedilu: UN), ki ga je izdelala ZEU Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. Murska Sobota pod štev. projekta 6/94-UN/GR junija l996.

UN določa prostorske pogoje za gradnje in druge posege v prostor na večjem delu območju naselja Apače in na delu naselja Segovci, in sicer ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana ter na osnovi v srednjeročnem družbenem planu občine sprejete odločitve o povečanju možnosti stanovanjske gradnje, razvoja drobnega gospodarstva in rekreacije v naselju Apače ter o prenovi tega naselja.
Na območju UN, velikem približno 40 ha, se določajo prostorski pogoji za: novogradnje stanovanjskih hiš na vrzelih med obstoječo zazidavo; večstanovanjsko gradnjo; gradnjo obrtnostanovanjskega območja; razširitev športno-rekreacijskega območja; avtobusno postajališče; nova parkirišča; ohranitev kvalitetnih ambientov in stavb; prenovo motečih stavb ter javnih in zelenih površin; dopolnitev opremljenosti naselja z višjim rastlinjem; dopolnitev komunalne ureditve; ter za druge posege v obstoječe stavbe in ureditve.

UN vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilih 1:500, 1:800, 1:1000, 1:2000, 1:2880, 1:5000, 1:17000 in 1:25000, ki se nanašajo na:
– prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine;
– prikaze prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev;
– prikaze prostorskih ureditev po posameznih področjih;
– načrt gradbenih parcel;
– tehnične elemente za zakoličenje objektov in gradbenih parcel; ter
– etape izvajanja načrta.
UN vsebuje tudi obrazložitev prostorskih pogojev, soglasja pristojnih organov, ustanov in podjetij ter ta odlok o sprejemu UN.

S tem odlokom se določa:
– meja območja;
– funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor;
– pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju s tolerancami;
– pogoji glede komunalnega urejanja območja;
– drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor;
– etape izvajanja UN;
– režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne uredijo v prvih etapah;
– obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju UN.

Mejo območja UN predstavljajo:
Vzhodna meja parc. št. 722 (v nadaljnjem besedilu tega člena pomenijo kratice strani neba in številke parcelne številke), meja med potjo in vrtom iste parcele do podaljšane črte S meje 726/3 preko te parcele, ta črta, meja 722 proti 726/3 in 723/3, J meja 723/5, V meja 721/2 proti 720/2 v dolžini 27,00 m, črta preko 721/2, 720/1, 719/1, 717/1714 in 713 do točke na Z meji 713/1 25,00 m oddaljene od 713/2, Z meja 713/1 do podaljšane črte J meje 707/1 preko 709/1 in 710, ta črta, J meja 707/1, Z meja iste parcele proti 700/2, J meje 700/15, 700/18 in 700/17 proti 700/3 ter 700/6, črta preko 700/4 do V meje 693/2, V in J meja 693/2, črta preko 691/1, 688/1 in poti 852 do J meje 553, črta preko ceste 851 do preloma njene SZ meje, ta meja, črta preko 547/4 do J meje 545/1, ta meja, Z meja iste parcele, J meja ceste 848 do Z meje 575/2, črta preko 848 do Z meje 540/1, ta meja v dolžini 74,00 m, črta preko 539/1 do točke na njeni Z meji 12,00 m oddaljeni od tromeje med to parcelo, 537/12 in 537/11, V meja 537/12 in 537/11 proti 539/1, J meja 537/11 in 537/8,V meja 537/7 do podaljšane črte J meje 536/3 preko 537/7, ta črta, J meja 536/3, podaljšana črta te meje preko 535/3, V meja poti 847/2 v dolžini 32,00 m, črta vzporedna S meji 534 preko te parcele, 534 in 532/1 do Z meje 532/1, ta meja, črta preko ceste 846/1 do točke na J meji 32/5 24,00 m oddaljene od 33/3, ta meja, J meje 33/3, 33/1, ceste 869, 528/2, 528/4 in 528/5, SZ meje 528/5, 528/4 in 528/2 do podaljšane črte V meje 470/14 preko 846/7, V meja 470/14, podaljšane črte te meje preko potoka 470/6, JV, J in Z meja 469/56, J meja ceste 857/1 proti 469/53, 469/52, 469/49 in 469/48, V meja 469/46 in 469/71, J meje 469/71, 469/70, 469/39, 469/68, 469/27, 469/26 in 469/66, Z meje 469/66, 469/79 in 469/23, S meja 469/23, Z meja 469/26 proti 469/65, S meji 469/26 in 469/27, V meja 469/27 proti 469/34, S meja 469/68, Z meja 469/35 proti 469/34, S meji 469/35 in 469/40, Z meja 469/45, podaljšana črta te meje preko struge vodotoka 867, J meja 469/74, V meja 469/43 proti 867, V in J meja 469/37, J in Z meja 469/31, Z in S meja 469/30, S meja 469/31 in 469/43, Z meja 469/74 in poti 857/2 proti 368/6, J in Z meja 371/1, črta v smeri Z –V preko poti 857/3, SV meja te poti, podaljšana črta te meje preko poti 857/2, V meja 857/2 do 376/4, SV meja 376/4 in 376/5, podaljšana črt slednje meje preko potoka 863/1 do SV meje 466/1, Ta meja, SV in JV meja 467/2, JV in JZ meja 468/2 do meje s potjo 36/16, SV meja te poti proti 36/7, SV meja 36/9, SZ meja 37/1 proti 36/7, SV meja 37/1, Z meja 38/3 proti 468/1, SV meja 38/3 proti 459, SV meje 38/1, 39/3 in 39/1, Z meja 42/2 proti 448, SV meja 42/2 proti 447 in 443, SV meja 42/3, črta preko 443/2 do S meje 442, ta meja proti 443/2, SZ meja 437/1 proti 443/2, SZ in SV meja 437/2, SV meja 437/1, podaljšana črta te meje preko 434, SZ meja 416 in 417/2, SV meja 417/2 proti 419/1 in 419/2, SV meja 417/1, podaljšana črta te meje preko poti 846/5, SZ meja 411 do točke na oddaljenosti 10,00 m, črta vzporedna SV meji 412/2 preko 411 in 60/11, V meja 60/11, SV meja 56 in 57/1, Z in SV meja 60/12, SV meja 870, podaljšana črta te meje preko ceste 856/1, Z meja 68/1 proti tej cesti, SV meja iste parcele, črta preko 68/7 do SV meje 68/2, ta meja do podaljšane črte V meje 68/3 preko 68/2, V in SV meja 68/3 do podaljšane črte JV meje 60/6, ta meja, podaljšana črta te meje preko 60/14, SV in JV meja 60/15, 60/25, 60/22 in 60/5 do podaljšane črte SV meje 60/14 preko 63, ta črta, SV meja 60/14, JV meja 60/14 v dolžini 20.00 m, črta vzporedna SV meji 64/3 preko 73/1, JV meja 73/1 do meje 73/2, črta preko 74/1 do SV meje 78/2 proti 78/1, podaljšana črta te meje preko 79/2, SZ meja 80/2 do meje 80/1, SV meja 80/2, JV meja 80/2 proti 86/1, SV meja 86/2, SZ meja 87/2 proti 86/1, SV meja 87/2, JV meja 87/2 proti 92/1, SV meja 92/3, JV meja 92/3 proti 94/1 in 94/4, SV meji 94/5 in 94/7, črta preko 94/8 in 94/3 do SV meje 100/2, ta meja, SV meja 100/1, SZ meja 101/1 proti 97 do podaljšane črte S meje 104/4, meja 104/4 proti 104/2, S meja 103/3 in 104/1 proti 104/2, vse k. o. Apače, Z meja 524/2 do meje 510/2, S meja 524/2 in 524/3, S meja 526/1 proti 510/2, S in V meja poti 1064/2 proti 510/1, .8 in 507, S in V meja 526/34, V meja 1064/2 proti cesti 1064/1, V meja 526/35 proti 1064/1, J meje 526/35, 526/1, 524/3 in 524/2, vse k. o. Segovci, do podaljšane črte V meje 722 k. o. Apače preko ceste 1060 k. o. Segovci in ta črta.

UN povzema funkcije območja določene s srednjeročnim družbenim planom občine.
a) Večina območja UN, to je njegov srednji del med k.o. Segovci in obstoječo mejo pozidave proti območju Mlinskega potoka, se še nadalje opredeljuje kot pretežno stanovanjsko območje. Ob regionalni cesti ter ob njej vzporedni cesti imajo prednost javne in poslovne dejavnosti pred stanovanjskimi in kmetijskimi dejavnostmi.
b) V zahodnem delu območja UN se razširijo športno-rekreacijsko območje, in sicer tako, da zajema zemljišča med cestama parc. št. 857/1 in 857/6, ter večstanovanjska gradnja in skupina družinskih hiš, preostala zemljišča pa ostajajo v obstoječi rabi, to je kot zemljišča za kmetijstvo in vrtec ter kot zemljišča območja omenjenega potoka.
c) Vzhodni del območja UN, ki se nahaja v k.o. Segovci, se nameni za obrtno-stanovanjsko območje s parkiriščem za osebna in tovorna vozila.
Dopuščajo se graditi le stavbe in odstranijo se le stavbe, ki so tako označene na grafični prilogi “Ureditvena situacija”. Rušenje drugih stavb se praviloma dopušča le v primerih, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so ti arhitektonsko nekvalitetni. V območju se dopušča tudi:
– gradnja nadomestnih objektov za stavbe, ki v tem načrtu nimajo posebnih označb;
– gradnja komunalnih objektov in naprav;
– obnova in vzdrževanje objektov in naprav;
– dozidave, ki ne presegajo 30% tlorisnega gabarita osnovne stavbe:
– urejanje podstrešij za stanovanjske, javne in poslovne dejavnosti;
– spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežne namenske rabe delov območja ne spreminjajo.
Obstoječe večje skladiščne objekte in večje obrtne dejavnosti se praviloma ne dopušča širiti v delu območja UN zgoraj navedenem pod točko a).
Ekološko motečih objektov, kot so določene vrste obrti ter drugi objekti, ki so lahko direktni ali posredni vir večjega hrupa ali drugih za osnovne dejavnosti motečih emisij, se praviloma ne dopušča urejati v delih območja s strnjeno pozidavo, temveč izven teh delov oziroma na robu take pozidave.

Odstrani se vzhodno krilo kulturnega doma in ob regionalni cesti se tej stavbi prizida poslovna ali poslovno-stanovanjska stavba. Odprti prostor med regionalno cesto, tema stavbama, osnovno šolo, pošto in gasilskim domom se nameni za parkirišče za ca. 18 vozil, parkovno površino, šolsko dvorišče, dovozno pot ter funkcionalno površino gasilskega doma.
Osrednji vaški trg ob regionalni cesti se nameni delno za park in delno za predvsem pešcem namenjeno površino ter ob južni strani te ceste za parkirni pas za ca. 10 vozil. Prostor zahodno od cerkve se nameni za peščevo površino pred vhodom v cerkev, tržnico s stojnicami in vodnjakom ter za parkirišče za ca. 11 vozil. Preostali prostor okoli cerkve se nameni za park povezan s trgoma ob njem.
Del zemljišča, parc. št. 21/2, ob večstanovanjski hiši se nameni za stavbo s ca. 12 garažami. Del zemljišča te večstanovanjske hiše, parc, št. 21/8, se nameni za avtobusno postajališče in za parkirišče za ca. 20 vozil.
Zemljišče parc št. 36/1 in del zemljišča parc. št. 36/10 se nameni za parkovni trg.

Gramozna jama, napolnjena z vodo, na parc. št. 469/45, se zasuje z zemljo od izkopov in z materiali od rušitev. Po izvedenem zasutju se nogometno igrišče prestavi tako, da bo lahko doseglo standardno velikost. Servisni objekt tega igrišča se dogradi s prostori za potrebe kluba in gostinstva. V bližini tega objekta se uredi parkirišče za ca. 25 vozil ob cesti parc. št. 857/6. Zemljišča parc. št. 469/31, 469/32, 469/37, 469/43 in 469/74 se namenijo za novi del športnorekreacijskega območja z igrišči za tenis, rokomet, mali nogomet, košarko, odbojko, baliniščem, in podobno, večnamensko stavbo za garderobe, sanitarije, fitness dvorano, klubske prostore, manjši gostinski lokal, in podobno, ter za parkirišče za ca. 29 vozil. Površine med igrišči oziroma stavbami se parkovno urede.
Večstanovanjska stavba in garaže ob njej se dopušča povečati le v tlorisnem gabaritu označenem na zgoraj navedeni grafični prilogi. Okolica te stavbe do dovozne ceste, igrišča za trening, omenjenega potoka in do parc št. 469/40 in 469/70, se parkovno uredi.
Območje Mlinskega potoka se sonaravno prenovi. Ob potoku se uredi sprehajalna pot.

Večina stavb v severni vrsti tega dela morajo imeti stanovanjsko namembnost, večina stavb v južni vrsti pa obrtno namembnost. Stavbe obeh vrst se lahko tudi združijo, kot je prikazano na zgoraj navedeni grafični prilogi. V okviru teh stavbnih vrst je možna tudi gradnja gasilskega doma. Ob regionalni cesti se uredi parkirišče za ca. 31 vozil od ceste ločeno z zelenim pasom.

Ukrepi v zvezi z obstoječimi in nadomestnim stavbami se dopuščajo v skladu z označbami na zgoraj navedeni grafični prilogi. Na stavbah označenih s “stavbo ohraniti v njeni pojavnosti“ se ohranijo fasade in gabariti. Praviloma se ohranijo ti elementi tudi na stavbah označenih s “po možnosti stavbo ohraniti v njeni pojavnosti“. Ohraniti se morajo označene gradbene linije in podobnost gabaritov tudi pri dozidavah in nadomestnih stavbah za stavbe, ki imajo tovrstne oznake. Stavbe označene s “stavbo sanirati“ se morajo sanirati v roku podanem v prehodnih določbah tega odloka. Prenova stavb, ki so označene s “stavbo po možnosti oblikovno sanirati ”, se mora praviloma izvajati tako, da bo dosežena skladnost teh stavb z okolico.

Predvidene stavbe se morajo namestiti s svojim glavnim delom v smeri in na približni lokaciji, kot je prikazano na zgoraj navedeni grafični prilogi. Če se grade ob cesti mora biti njihova obcestna gradbena linija po prikazu na isti grafični prilogi.
Razširitev večstanovanjske stavbe v zahodnem delu območja UN mora biti za eno etažo nižja od obstoječega gabarita te stavbe. Stavba, ki se prizida kulturnemu domu mora biti enonadstropna in povežeta se s pritličnim preddverjem tako, da ostane v nadstropnem nivoju prostorski odmik med stavbama. Vse ostale novogradnje so lahko le pritlične. Vse novogradnje pa imajo lahko izkoriščeno podstrešje in kleti. Kleti se vkopljejo v teren tako, da bo gabarit nove stavbe usklajen z gabariti okolnih stavb.
Oblike tlorisnih gabaritov novih stavb so lahko drugačne in njihove površine lahko za 20% odstopajo od prikazanih v tem načrtu. Klet lahko presega tlorisni gabarit stavbe. Iz osnovne oblike objektov lahko izstopajo vhodi, rizaliti, lanterne, balkoni, erkerji, zimski vrtovi in podobno. Praviloma se ti elementi uporabijo za poudarjeno oblikovanje stavb na vhodih v naselje in ob križiščih.
Garaže in pomožni prostori se grade praviloma v sklopu nove stavbe. Prizidki in pomožni objekti morajo biti po gradbenih linijah ter oblikovanju gabaritov in zunanjosti podrejeni stavbam, ki se jim prizidajo.
Odmiki med objekti ter odmiki objektov in naprav od parcelnih meja morajo biti toliki, da bo zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam ter da bodo zavarovane koristi soseda. Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi proti sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu na manjši razdalji, kot je višina slemena višjega objekta, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ustrezno požarno ločitev. Enodružinske hiše in pomožne objekte se dopušča graditi na oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez posebnih pogojev.

Stanovanjski prostori morajo biti grajeni v opeki. V stavbah z več stanovanji ta morajo imeti najmanj dvostransko orientacijo.
Vrste stavb po funkcijah, to so stanovanjske, javne, poslovne, itd. oziroma deli stavb z različno funkcijo, praviloma morajo s svojo zunanjo podobo odražati različnost svojih funkcij. Pritličja večstanovanjskih stavb morajo imeti uporabljeno na fasadah drugačno strukturiranje, npr. odprtin, polnih ploskev, obrob, druge materiale in podobno, kot ostali deli stavbe. Vhodi v te stavbe morajo biti poudarjeni.
Strehe stavb morajo biti v večjem delu simetrične dvokapnice s slemenom vzporednim daljši tlorisni stranici. Enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih prizidkih. Naklon strehe mora meriti med 35° in 45 °. Izjemoma sme biti naklon 30% na poslovnih stavbah obrtno-stanovanjskega območja ali nad morebitno večjo dvorano športno-rekreacijskega območja in gasilskega doma. Kritina mora biti iz žgane opeke ali iz betona v obliki in barvi kritin iz žgane opeke. Dopušča se izvedba streh s čopi in strešnimi okenskimi hišicami, ki praviloma morajo imeti oblikovno vzorec v tradicionalnih v regiji. Nad krajnimi stranicami večjih stavb, nadalje na stavbah, ki zaključujejo niz običajnih stavb in na malih stavbah kot so garaže, ute, in podobno, se strehe lahko zaključijo s strešino prečno na streho večjega dela stavbe ali z večkapno strešino. Strehe na vhodnih, središčnih ali drugih poudarjenih delih ter strehe na iz glavnih delov stavb izstopajočimi manjšimi deli se dopuščajo tudi v drugačnih izvedbah. Dopuščajo se tudi izvedbe steklenih in podobnih streh, svetlobnih pasov, svetlobnikov in malih pohodnih teras. Prenova streh se praviloma dopušča le ob upoštevanju zgoraj navedenih določil.
Fasadne odprtine se v objekte praviloma postavljajo v enakomernem ritmu, ki pa se spremeni na poudarjenih delih fasad, in pokončne oblike ter podobne velikosti v etažah z isto namensko rabo. Na večstanovanjskih hišah se dopušča izvedba balkonov le v obliki lož. Na fasadah proti cestam se balkoni lahko izvedejo le nad vhodi in drugimi poudarjenimi deli.
Dopušča se uporaba le tistih fasadnih materialov, ki so po izročilu značilni za regijo. Ometi morajo biti gladki in svetlo obarvani. Izbirati se mora barve objektov, ki se prilagajajo obarvanosti naselja in tradicionalne regionalne arhitekture. Talni zidci morajo biti zaribani in praviloma v sivih barvnih odtenkih. Leseni deli se morajo praviloma barvati v srednje temnih barvnih odtenkih avtohtonih vrst lesa. Čelnih zatrepov stavb, razen parkovnih, gospodarskih ali pomožnih, se praviloma ne oblaga z lesenimi opaži. Dopušča se uporaba zidnih in strešnih vencev, portalov, obrob odprtin, lizen in drugih elementov tradicionalne arhitekture.
Ob toplotnih sanacijah stavb se mora izvesti tudi oblikovna sanacija fasad, če so obstoječe nekvalitetne oziroma neusklajene z danim okoljem. Okrasja starih fasad (obrobe odprtin, vogalov in streh, členitev sten, in podobno) se morajo pri prenovi fasad tudi obnoviti. Na objektih starejših od 50 let se ne dopušča modernizacija zunanjosti.

Relief se spreminja v kar najmanjši možni meri. Erozija ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z zasaditvijo vegetacije. Za podporne in oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno, se praviloma uporabijo naravni materiali. To določilo velja tudi za obnovo.
Obstoječa vegetacija se ohranja če je možno. Prekinjena zarast ob Mlinskem potoku se obnovi in sicer z drevesnimi in grmovnimi vrstami, kot v ohranjenih delih zarasti ob tem potoku. Prenoviti se mora okolica otroškega vrtca in okolica servisne stavbe nogometnega igrišča do križišča cest.
Drevored osrednjega vaškega trga ob regionalni cesti se dopolni na mestih po prikazu na grafični prilogi “Načrt zelenih površin”. Ob regionalni cesti, vzporedni cesti se na njeni južni strani uredi drevored do vrtca. Na južnem delu naselja se stavbe praviloma od kmetijskih zemljišč ločijo s pasom sadnega ali okrasnega drevja.
Prostore pred zgradbami proti cesti se dopušča urejati praviloma le po krajevnih zgodovinskih značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov, zelenic, ograj, stopnišča v zgradbo in podobnega. Zelene površine okoli zgoraj nenavedenih javnih in večstanovanjskih objektov se urede parkovno. Drevje in grmovje, ki se sadi na javnih površinah, mora biti avtohtonih oziroma v regiji tradicionalnih vrst. Z okrasnimi tlaki se urede površine označene na zgoraj navedeni grafični prilogi. Parkirišča se obdajo z višjo vegetacijo, kjer je možno. Ohranita se neobičajni način priključka več hiš pri večstanovanjski stavbi na parc. št. 60/26 in neobičajni način dosledne uporabe bližnjic na parc. št. 36/1.
Ograje proti regionalni in njej vzporedni cesti se urede iz žive meje višine podobne prevladujoči višini obstoječih ograj. Praviloma se obstoječe ograje ob teh cestah, kolikor niso iz žive meje, s tako mejo dopolnijo. Uporabijo se avtohtone vrste listavcev, kot so gaber, bukev in podobno. Ob ostalih cestah se ograje na novo ne urejajo razen okoli vrtov. Ograje vrtov se praviloma izvedejo iz lesa s pokončno postavljenimi palicami. Parc. št. 12/2 ob osrednjem vaškem trgu se od cestnega sveta loči s polnim zidom višine ene etaže.
Za parkovne ureditve navedene v prejšnjih točkah in za ureditev okolice otroškega vrtca si je potrebno pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje na osnovi projektov, ki morajo vsebovati tudi podrobni hortikulturni del.

Drobna urbana oprema, to so cestne svetilke, korita za zelenje, klopi, konfini, koši za smeti, označbe pomembnih objektov in poti, oglasne in plakatne table, nadstreški, izveski, napisi, pa tudi izložbe, in podobno, mora biti na posameznih prostorsko zaokroženih delih območja enotna.
Postavljanje drobne urbane opreme in večjih objektov urbane opreme, kot so nadstrešnice avtobusnih postajališč, telefonske govorilnice, oglasni stebri, stojnice in podobno, se dopušča le z ustreznim dovoljenjem upravnega organa pristojnega za urejanje prostora.
Kioske se ne dopušča postavljati. Stojnice se dopušča postavljati na območju tržnice in pred posameznimi stavbami kot posebna ponudba dejavnosti v njih.
V času večjih javnih prireditev je dovoljeno začasno postavljanje reklamnih in drugih oglasnih objektov in panojev. V tem času je dovoljeno tudi postavljanje stojnic na posebej določenih površinah.
Pogoje za postavitev in oblikovanje urbane opreme predpiše občinski svet z odlokom.

Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati po določilih grafične priloge “Komunalne naprave predvideno”. Predvideni objekti se priključijo na komunalne vode, ki potekajo v bližini njihovih lokacij. Novi komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu kjer je to mogoče. Stanje obstoječih komunalnih vodov se mora ob rekonstrukcijah cest preveriti in po potrebi se morajo sanirati. Kjer je možno se pripravijo skupni priključki za več objektov. Na posameznih odsekih se zgrade vse komunalne naprave obenem pred dokončno ureditvijo cestišč. Komunalni vodi se polagajo podzemno. Večji objekti infrastrukturnih omrežij, kot so transformatorske postaje, razdelilne omarice in podobno, se morajo postavljati neupadljivo, po možnosti v sklopu z drugimi objekti in maskirano z zelenjem. Ti določili veljata tudi za obnovo. Odmiki med vodi različnih omrežij morajo ustrezati predpisom, če to ni mogoče, se morajo izvesti predpisane zaščite.

Vsaka stavba mora imeti zagotovljen dovoz do javne ceste.
Ureditve ob regionalni cesti se morajo prilagajati njeni rekonstrukciji. Ob tej cesti se na obeh straneh uredita pločnika s kolesarskim pasom. Kot prečni povezovalni cesti se uredita dovozni cesti na parc. št. 21/8 in 21/4 ter na parc. št. 8/3 in 10/2. Od regionalne ceste se uredijo prečne poti do večstanovanjske stavbe na parc. št. 469/77, servisne stavbe pri nogometnem igrišču in pokopališča mimo kulturnega doma in osnovne šole.
Parkirna mesta za pravokotno parkiranje morajo meriti najmanj 5,00 m x 2,50 m in pred njimi mora biti najmanj 7,00 m vozne površine. Parkirna mesta za parkiranje vzdolž ceste morajo meriti 7,00 m x 2,00 m. Število parkirnih mest mora biti toliko, kot je označeno v tem načrtu.

Javni vodovodi morajo imeti premer cevi najmanj 100 mm in morajo biti povezani v zanke, če je le mogoče. Obstoječi tovrstni vodi, ki imajo manjši premer, se morajo za protipožarne potrebe rekonstruirati. Na največ 80,00 m razdaljah morajo biti postavljeni hidranti in za ta namen se polože novi vodi. Praviloma morajo hidrantni vodi biti povezani v zankah. Hidranti se morajo namestiti na oddaljenosti od stavb, ki je večja od 1/2 višine bližnje stavbe oziroma ki meri najmanj 5,00 m.
V bližini stavb, v katerih se zadržuje večje število ljudi ter v bližini objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika, morajo biti postavljeni hidranti.
Vodovodne cevi morajo biti položene najmanj 0,50 m nad kanalizacijskimi. Če se manjši razdalji ni mogoče izogniti, se mora vodovod dodatno ustrezno zaščititi.
Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oziroma zaščititi.

Za odvajanje odpadnih voda se izgradi kanalizacija v sklopu kanalizacijskega sistema za večje število vasi in ki se zaključi s čistilno napravo. Padavinske vode se preko ponikovalnic spuščajo v teren oziroma se spuščajo v obstoječo kanalizacijo. V to kanalizacijo se ne dopušča voditi odpadnih vod. Odpadne vode iz kuhinj gostinskih lokalov in Osnovne šole ter padavinske vode s cest, parkirišč in manipulativnih površin se morajo v kanalizacijo voditi preko lovilcev olj in maščob. Morebitne tehnološke odpadne vode, ki so biološko razgradljive, se lahko spustijo v kanalizacijo, preostale pa se morajo predhodno očistiti v čistilni napravi dejavnosti, pri kateri nastajajo.

Za oskrbo novih stavb z električno energijo se te kabelsko navežejo na nizkonapetostno omrežje v bližini. Za obrtno-stanovanjsko območje se mora izvesti navezava od transformatorske postaje TP Segovci.
Javna razsvetljava se uredi ob vseh cestah, ulicah in javnih parkiriščih. Poudarjati mora tržne prostore in javne stavbe ter spomeniškovarstveno pomembne objekte.

Stavbe se lahko ogrevajo s trdimi kurivi, lahkim kurilnim oljem ali plinom iz svojega rezervoarja. Rezervoarje za kurilno olje se dopušča praviloma vgrajevati le v objekte potrošnika goriva ali v posebej zanje zgrajene objekte in biti morajo tako vgrajeni, da je preprečena možnost izlitja goriva v teren. Rezervoarje za plin se dopušča postavljati prostostoječe, delno vkopane in z zemljo pokrite.

Do novih stavb se položi komunikacijska kanalizacija, če je mogoče, v katero se v skladu s potrebami polagajo telefonski, televizijski in morebitni drugi komunikacijski kabli.

Deponije odpadkov se urede kot pogledom zaprti prostori lokacijsko in oblikovno nemoteče za okolico. To določilo velja tudi za obstoječe objekte.

Na spomenikih oziroma območjih naravne in kulturne dediščine se dopuščajo le posegi po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma varovana območja naravne in kulturne dediščine. Za posege v neposredno okolico spomenikov naravne in kulturne dediščine si je potrebno pridobiti soglasje pristojne institucije za varstvo dediščine.
V 50,00 m širokem pasu Mlinskega potoka se ne dopuščajo nove gradnje stavb ali pomožnih objektov in za vse druge posege v prostor si je potrebno pridobiti soglasje pristojne uprave.
Vse ceste v naselju ter dovozi do javnih in drugih stavb, v katerih se zadržuje večje število ljudi in na parkirišče obrtno-stanovanjskega območja morajo imeti nosilnost najmanj 10 t osne obremenitve, širino najmanj 3,50 m in radij krivin najmanj 4,60 m. Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo praviloma biti vsaj z dveh strani dostopni za gasilska vozila. Dovozi morajo biti možni izven dometa ruševin, to je na oddaljenosti, ki je večja od 1/2 višine stavbe. Na teh dostopih ne sme biti fiksne opreme. Hidranti se morajo namestiti podobni razdalji oziroma v oddaljenosti najmanj 5,00 m. Graditi se mora z ognjevarnimi materiali oziroma v požarnovarnih konstrukcijah. Stavbni prostori, v katerih se zbira večje število ljudi, morajo imeti vsaj dva izhoda na prosto na nasprotnih straneh. Za morebitne specifično požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi. Upoštevati se morajo tudi drugi pogoji prikazani na grafični prilogi “Požarna varnost”.
Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje v večji meri, kot je s predpisi določeno, morajo lastniki sanirati.
Podzemni rezervoarji za tekoča goriva, ki so starejši od 15 let, se morajo glede oljetesnosti sanirati v roku enega leta po sprejemu tega odloka.
Za novogradnje na nasutih zemljiščih se morajo pridobiti predhodni geotehnični pogoji.
Plodno zemljo, ki se odstranjuje zaradi gradenj oziroma drugih posegov v prostor, se mora deponirati pod pogoji posebnega občinskega predpisa.
Pri gradnji in prenovi javnih ter večstanovanjskih stavb se morajo urediti dostopi za invalidske vozičke. Pri gradnji oziroma prenovi pločnikov se morajo urediti sestopi s pločnikov pri prehodih s cest in na parkirišča tako, da je omogočena normalna uporaba osebam z invalidskimi vozički. Ta pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov pešcev na višje nivoje.
Pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin se določajo s posebnim občinskim predpisom in se dopuščajo graditi le pod pogoji tega predpisa in obravnavanega odloka.
Gradbena parcela je stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma je predviden objekt ali naprava in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo - funkcionalno zemljišče. Funkcionalno zemljišče predstavljajo dvorišča, dostopi in dovozi k objektu ali napravi, parkirišča ter zemljišče, ki je nujno potrebno za dostop pri vzdrževanju in popravljanju objekta ali naprave in podobno.Odvisno je tudi od oblikovanosti terena, velikosti in oblike zemljiške parcele ter lege sosednjih objektov.

Praviloma mora pred gradnjami in drugimi ureditvami biti izvedena zanje potrebna komunalna oprema. Izvajanje gradenj in drugih ureditev za posamezne dejavnosti lahko poteka časovno neodvisno od drugih dejavnosti z izjemo ureditev na območju Mlinskega potoka, ki se morajo urejati istočasno z njegovo prenovo.

Zemljišča, ki se v prvih etapah ne uredijo za namen, predviden z UN, se ohranjajo v dosedanji rabi. Na teh zemljiščih se dopušča le še pripravljalna dela za ureditve predvidene s tem načrtom. Posek drevja in grmovja se dopušča le za nujno vzdrževanje.

O morebitnih najdbah arheoloških ali fosilnih ostankov morajo investitorji ali izvajalci obvestiti pristojno institucijo za varstvo naravne in kulturne dediščine in dela, ki bi utegnila ogrožati najdišče, se morajo ustaviti.
Gradnje in drugi posegi v prostor se morajo izvajati tako, da bo kar najmanj moteno normalno funkcioniranje dejavnosti na sosednjih zemljiščih.

Sanirati se mora vire prekomernega hrupa, škodljivih zračnih emisij, škodljivih emisij v podtalnico in zemljo v roku dveh let, če ni s posebnimi predpisi ali sanacijskimi programi drugače določeno. V tem roku se mora izvesti tudi s tem načrtom predvidene ukrepe za izboljšanje podobe naselja.
Kanalizacijski sistem se ne sme priključiti do izgradnje čistilne naprave.

UN je na vpogled občanom na sedežu občine in pri Krajevni skupnosti Apače.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo državne inšpekcijske službe.

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.