Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter 17. in 70. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) je občinski svet na 21. seji dne 5. 9. 1996 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za naselje Globoko v Občini Brežice
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za naselje Globoko v Občini Brežice, ki ga je izdelala AREA d.o.o. Cerknica, podjetje za prostorski, gradbeni, računalniški in poslovni inženiring, v oktobru 1995, pod številko 94/VIII-233.
2. člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
Tekstualni del:
– pregled potrebnih posegov
– besedilo odloka
Grafični del:
1. Izvleček iz planskih dokumentov
2. Načrt obstoječega stanja z mejo območja M 1 : 1000
3. Posegi M 1 : 1000
4. Namenska raba objektov M 1 : 1000
5. Ureditvena situacija M 1 : 1000
6. Funkcionalne rešitve M 1 : 1000
7. Oblikovalske usmeritve M 1 : 1000
8. Hortikulturna zasnova M 1 : 1000
9. Idejne rešitve prometa M 1 : 1000
10. Idejne rešitve infrastrukture M 1 : 1000
(– kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon)
3. člen
Prostor, ki je opredeljen z območjem UN GLOBOKO vključuje dele naselja Globoko, Mali Vrh in Dečno selo, oziroma naslednje prostorsko planske celote: GC1, GC2, GC3, GZ, GP, GS1, GS2, GS3, GS4, GS5, GS6, GS7, GS8, GSO1, GSO2 in GPR (delitev po programskih zasnovah).
II. OBMOČJA
4. člen
K.o. Globoko
1 del, *1/1, *1/3, *2/1, *2/2, 2 del, *4, 5, 6 del, *6, *24/1, 38/1, 38/2, 39, 40, 42, 43/1, 43/2, 43/3, 44/1, 44/2, 45, 47/1, 49, 50/1, 50/2, 50/3, 51/1, 51/2, 51/3, 55, 56, 60/1 del, 60/6 del, 60/8, 60/12, 60/13, 88, *90, 91, 93 del, 96 del, 104, 105, 106/1, 106/2, 108/1, 108/2, 108/3, 108/4, 108/7, 108/8, 108/9, *108, 109/1, 109/2, 109/4, *109, *110, 110/1, 110/2, 111/2, 111/4 112, 548, 609 del, 610 del, 613, 614, 621 del, 624 del, 788/2, 788/3 del, 789 del, 799/2 del, 799/27, 800/1, 800/9, 800/8 del, 800/10 del, 800/11, 800/12, 805, 807/1 del, 807/2, 807/3, 807/6 del, 807/7 del, 819 del, 820 del, 821 del, 827, 828, 829, 830 del, 831, 832, 833, 834, 835, 836, 837, 838 del
K.o. Mali vrh
*43, 82, 107, *121, 129, *156, *159, 161, 162, *163, *164, *165, *166, 302 del, 304/2 del, 305/1 del, 305/2, 305/3, 306, 307/1, 307/2, 307/3 del, 309/2 del, 309/3, 310/2, 311, 317/2 del, 317/3, 318/2 del, 318/3, 320/2 del, 321/1, 321/2, 321/3, 322/1 del, 322/2 del, 593/2, 593/3, 594, 596/1, 596/3 del, 596/4, 597/1 del, 597/4, 597/5, 598/1, 599, 600/1 del, 600/2, 600/3, 602/2, 602/3, 602/4, 602/5, 602/7, 602/8, 602/9, 602/10, 604 del, 605, 606/4, 609 del, 614 del, 776 del, 777 del, 780/1 del, 780/4, 780/7, 780/8, 780/9, 780/10, 781 del
K.o. Dečno selo
735/1, 735/2 del, 736, 737 del, 738/1, 738/2, 739/1, 739/2
K.o. Curnovec
*52 del, *232, *282, 1329 del, 1331/2 del, 1335 del, 1336/1 del, 1336/2 del, 1337/1, 1337/2, 1337/3, 1616 del
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI IZRABE
5. člen
Površine območja urejanja so namenjene predvsem stanovanjsko-agrarni dejavnosti naselja Globoko z dopolnitvijo nekaterih centralnih dejavnosti. Vzdolžno naselje ob cesti sestavljeno iz treh delov Globoko, Mali Vrh in Dečno selo povezuje stanovanjska gradnja s spremljajočim in dopolnilnim programom.
Smiselno je oblikovati večji center v obstoječem križanju glavnih prometnic v Globokem ter dva manjša subcentra.
Površine obsegajo:
– obstoječe površine izgradnje v dveh glavnih smereh:
– ob glavi cesti (Globoko–Krško)
– ob cesti proti Pišecam
– površine javnega programa:
– osnovna šola z športnorekreacijskimi površinami
– območje gasilskega doma z dvorano in enoto PTT, trgovski lokal
– novo območje proizvodnih dejavnosti za gasilskim domom
– novo območje stanovanjsko-obrtnih dejavnosti pod cesto
– novo območje stanovanjska pozidava z dopolnilno dejavnostjo v zaledju šolskega kompleksa
– dopolnilno stanovanjsko gradnjo v smislu dopolnjevanja niza in možnostjo zapolnitve
– prometne površine
– nezazidane površine v prvotni rabi kot cezure prostora in ohranjanje kvalitetne krajine.
Prostorska organizacija sledi predlogu programskih zasnov. Zasnova in izhodišča temeljijo predvsem na tem, kaj predstavlja območje v širšem kontekstu naselja, v zasnovi preoblikovanja v center podeželskega prostora kot prostorski in arhitekturni detajl.
Po organizacijski zasnovi je naselje zasnovano na glavne morfološke enote, ki predstavljajo tudi več ali manj homogene funkcionalne sklope.
6. člen
Za realizacijo predvidenih posegov je potrebno odstraniti nekatere gospodarske objekte, ki zapirajo preglednost in dobro manipulacijo na dvoriščih domačij.
Ureditve po prostorskih celotah
7. člen
GC1 center naselja Globoko
Center oblikovan ob dveh med seboj pravokotnih prometnicah zadrži vse obstoječe funkcije in jih dopolnjuje. Večnamenski dom se prenovi za potrebe kraja. Nujno je prenoviti domačijo v križišču in ji dati dodatno funkcijo kot dopolnitev centra.
V podaljšku obcestnega niza so tri lamele novih objektov s stanovanjskimi in oskrbnimi dejavnostmi.
8. člen
GSO1 nova zazidava
Krožna pot (stanovanjske hiše z dopolnilno dejavnostjo)
Formira se nova pozidava na zaledju obstoječih šolskih površin. Individualna gradnja je namenjena stanovanjem z dopolnilno dejavostjo, ki ne onesnažuje bivalnega okolja.
Objekti se napajajo z novo dovozno krožno cesto, ki na drugi strani omogoča dostop do prostih površin ob potoku. Za obiskovalce območja je potrebno zagotoviti potrebna parkirišča za posamezno dejavnost znotraj dvorišč oziroma ob določitvi funkcionalnega zemljišča (F.Z.) posameznim objektom.
9. člen
GSO2 nova zazidava
Pod cesto (stanovanjsko-obrtna pozidava)
Na vhodu v naselje se z odcepom poti pod cesto pridobijo površine namenjene stanovanjsko obrtni dejavnosti. Objekti so setavljeni iz dveh kubusov in združeni pod enotno streho. Za obiskovalce območja je potrebno zagotoviti potrebna parkirišča za posamezno dejavnost znotraj dvorišč (F.Z.). Niz proti kmetijskim površinam je potrebno zasaditi z redkejšimi sadnim drevjem ali nižjo avtohtono vegetacijo.
10. člen
GS8 dopolnitev niza
Log (stanovanjska pozidava)
Že izoblikovana nepopolna linearna pozidava ob skromni poti nudi možnost popolnitve naselja s stanovanjskimi objekti. Nova pozidava naj ima zaledno stran zavarovano s skupino avtohtonega drevja.
11. člen
GS3 dopolnitev niza
Strma pot (stanovanjska pozidava)
Prosta travnata površina ob cesti nudi možnost zapolnitve z objekti, ki so lahko stanovanjski v okviru domačij ali z drugo dopolnilno dejavnostjo.
12. člen
GP proizvodno območje
Za gasilskim domom oziroma večnamensko dvorano je dolgoročno predviden kompleks za izgradnjo objektov proizvodne in skladiščne dejavnosti. Fleksibilna zasnova območja je definirana z napajalno cesto in ob robu s potrebnimi parkirišči za osebna vozila. Celotno območje je deljeno z rastrom 6 × 6 m, kar predstavlja ponudbo svobodne izbire tlorisne zasnove večjih objektov v lamelah, ki se lahko izmenjujejo med seboj. Poljubna je izbira prostih in grajenih površin z vmesnimi napajalnimi komunikacijami, nadstrešnicami in drugimi prostori. Objekt je višinsko limitiran in bistveno ne presega gabarita večnamenskega doma.
13. člen
GC2 subcenter Mali vrh in GC3 subcenter Dečno selo
Manjša centra vaškega značaja na križišču poti sta predvidene ureditve avtobusnih postajališč. V obstoječih objektih je željeno na domačijah poleg argarnih funkcij oživiti še nekatere oskrbovalne dejavnosti.
14. člen
GS4, GS5, GS6 in GS7 stanovanjsko agrarna pozidava
Območja so pretežno domačije (več objektov). Znotraj domačij je potrebno formirati pregledna dvorišča (gnojišča) in urediti primerne in varne dostope. Posamezne domačije imajo še možnost dozidav in nadzidav v konceptu domačije kot gruče, kar je razvidno iz grafičnih prilog. V prilogah so tudi opredeljeni objekti, ki naj ohranjajo identiteto ljudske arhitekture na nivoju detajla (vodnjaki in koruznjaki).
15. člen
GS1 obstoječe večje kmetije
Po strnjenem delu naselja Globoko v smeri proti Malemu Vrhu si sledijo večje razprostrte kmetije. Tak položaj v širšem konceptu naselja je nujno ohraniti, kot nadaljevanje širnih kmetijskih površin na spodnji strani ceste.
Tudi posamezni objekti spadajo pod poseben režim spomeniškega varstva. Novogradnja je nezaželena. Prazno domačijo Globoko 2 je nujno prenoviti in ji najti novo vsebino.
16. člen
GZ in GPR proste površine kot prostorske cezure
Obe prosti površini sta za naselje specifični in jih je potrebno ohraniti. Gozd predstavlja pravo ločnico med razgibano heterogeno gradnjo in spotegnjenim naseljem in obenem predstavlja orientacijsko točko širšega prostora.
Območje ob potoku zaokrožuje naselje na vzhodni strani. Pribrežne površine je potrebno vzdrževati in ter obenem ohranjati pribrežno vegetacijo.
17. člen
GS2 stanovanjska soseska
Obstoječa pravilna zasnova stanovanjske soseske naj ohrani urejeno obcestno vegetacijo. Arhitekturne konstante tega prostora ne dovoljujejo nastajanje manjših gospodarskih objektov.
Hortikulturne ureditve
18. člen
Območja dosedanjih oblikovanih zelenih površin je potrebno obnoviti in ves čas vzdrževati. Posamezna drevesa na izpostavljenih lokacijah, ki tvorijo naselbinsko identiteto je potrebno skrbno negovati in pomlajevati.
Pri izvedbi UN je potrebno izvesti nove parkovne ureditve ob objektih javnega značaja. S pravilnim izborom visoke in nizke vegetacije moramo formirati ali poudariti značaj posameznega prostora ter obenem doseči kontinuiteto pri zasnovi večjih kompleksov. Projekti zunanje ureditve morajo upoštevati koncept ureditve, ki je razviden iz grafične priloge.
Obvezna je uporaba avtohtonih vrst ozelenitve (listavci), iglavci niso dovoljeni. Vrste drevja je potrebno zreducirati. Ravne večje rekreacijske površine (športne in rekreacijske) naj bodo zatravljene in ostanejo večinoma prazne, razen višje goste ozelenitve, ki služi ločevanju dejavnosti in njihovim medsebojnim negativnim vplivom.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
19. člen
Povezave med posameznimi deli območja urejanja omogoča načrtovan sistem cest in peš poti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi naselja, le-ta pa se prilagaja oblikovanosti in danostim prostora.
Vsi objekti javnega programa so integrirani s stanovanjskim okoljem ter locirani ob glavni prometni povezavi dostopni širši okolici.
20. člen
Območje urejanja je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v grafičnem delu, je obvezna. Lega in velikost objektov je definirana v grafičnih prilogah ureditvenega načrta.
21. člen
Lociranje novih nadomestnih in dopolnilnih objektov na parcelo, oblikovanje objektov naj sledi tipologiji arhitekturi kvalitetni okoliški pozidavi, oziroma obstoječim prostorskim zakonitostim s poudarkom ohranjanja identitete naselja.
Situacija objektov, zunanje ureditve ter dostopi so podani v grafični prilogi. V grafičnih prilogah so podani maksimalno možni gabariti, ki lahko odstopajo samo do ± 15% premosorazmerno v vse smeri, pri tem pa je potrebno paziti, da se ulični niz in razmerje mas in geometrije objektov ohranijo.
22. člen
Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, nadstreški, kakor tudi pomožna oprema in naprave kot so reklamna znamenja, napisi, turistične oznake, klopi, brisoleji, morajo biti v ožjem območju naselja ob glavnih prometnih smereh oblikovno poenotena.
23. člen
Pred izdajo dovoljenja za postavitev teh vrst objektov in naprav je potrebno predložiti idejno zasnovo nameravanega posega.
Kolikor se tak poseg pojavi na objektu spomeniškega varstva ali njegovem gravitacijskem območju ali na objektu z ohranjenimi elementi identitete je potrebno pridobiti soglasje pristojne spomeniško-varstvene službe.
V. PROMETNE UREDITVE
24. člen
Osnovne prometne rešitve slonijo na obstoječi osnovni glavni vzdolžni cesti skozi naselje. Vzdolž glavne prometne žile je potrebno zgraditi enostranski hodnik za pešce, pod njim rešiti odvodnjavanje. Nove zazidave imajo nove napajalne ceste, ki se priključujejo na obstoječ cestni skelet.
25. člen
Tranzitni promet bo potekal po obstoječi vzdolžni glavni cesti skozi naselje. S prometnimi znaki in ukrepi je potrebno znižati hitrosti skozi naselje.
26. člen
Intervencijski promet je dovoljen in ga je potrebno omogočiti po vseh prometnih in drugih utrjenih površinah. Za potrebe mirujočega prometa je obvezno urediti dodatna parkirišča pri objektih javnega značaja, še zlasti pri prenovi in novogradnji.
27. člen
Peš promet je urejen ob vseh prometnih površinah fizično ločen od vozišč. Naselje po svoji zasnovi omogoča tudi nekatere prečne povezave med prometnicami s peš koridorji, to je med večjimi odprtimi površinami v centru naselja.
Za kolesarski promet se lahko uredi ločena vzdolžna trasa ob hodniku za pešce.
VI. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA
28. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Investitor sam poskrbi za opremljenost svojega stavbnega zemljišča.
Komunalna oprema obsega omrežja in naprave za oskrbo s pitno vodo, naprave in omrežje za odvajanje odpadnih vod, oskrbo z električno energijo ter omrežje zvez. Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati planske usmeritve, zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju Občine Brežice.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, vodo, tla) in ustrezno obrambno zaščito (varstvom pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti, itd.).
Priključitev objektov na komunalne naprave je možna v skladu s pogoji upravljalcev.
Oskrba z vodo
29. člen
Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na obstoječe vodovodno omrežje. Po situaciji, premerih cevi in opremi mora sekundarno omrežje ustrezati pravilniku o normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Sekundarno omrežje mora biti opremljeno z nadzemnimi hidranti v skladu z istim pravilnikom.
Odvajanje odpadnih voda
30. člen
Za odvajanje fekalnih voda je potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje (dva sistema v dve čistilni napravi). Na kanalizacijski sistem je potrebno postopno priključiti vso obstoječo, novo in dopolnilo gradnjo po pogojih upravljalca. Pri tem je potrebno upoštevati zaščito vodnih virov v občini Brežice in navodilo za gradnjo gnojišč in greznic.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev maščob v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico, oziroma v vodotok.
Energetska oskrba, javna razsvetljava in TV omrežje
31. člen
Potrebno je varovati rezervate daljnovodov. Za oskrbo z elektično energijo veljajo naslednji pogoji:
– na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje in zasnovo elektroomrežja
– upravljalec mora zagotoviti utrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti (obstoječih in predvidenih) na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektro-energetskem soglasju pred izdajo dovoljenja
Ob glavni cesti in večjih odprtih ploščadih mora biti zgrajena javna razsvetljava, ki zagotavlja minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa in dejavnost dela območja. Trasa je vrisana v grafičnih prilogah.
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom, katere mikrolokacija se določi pred izdajo dovoljenja za postavitev.
Omrežje zvez
32. člen
Vse objekte se lahko priključi na javno telefonsko omrežje. Glede na predvidene širitve je potrebno zagotoviti dodatne kapacitete. Priključke objektov se izdela skladno s pogoji upravljalca. Telefonsko omrežje služi v osnovi tudi za kabelski razdelilni sistem naselja.
VII. POGOJI VAROVANJA IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
Varstvo zraka
33. člen
V območju UN ni večjih onesnaževalcev zraka, prav tako tudi predvidena gostota malih kurišč. Z izvedbo UN se število kurišč bistveno ne povečuje. Male kotlovnice naj bodo redno vzdrževane in v maksimalni možni meri obnovljene. Za večje objekte ali posebna kurišča določi pogoje Hidrometeorološki zavod RS. Pri individualnih objektih se preveri možnost uporabe plina kot goriva za ogrevanje.
V pasu 50 m od meje naselja ni dovoljena uporaba sredstev v kmetijstvu, ki bi lahko poslabšala bivalno okolje ali škodila zdravju prebivalcev.
Pri objektih, ki imajo možnost izgradnje delavnice, je potrebno preveriti možnost prekomernega onesnaževanja zraka.
Varstvo pred hrupom
34. člen
Naselje Globoko je zaradi svoje lege izpostavljeno prometnemu hrupu. S posebnimi ukrepi želimo zmanjšati hitrosti in s tem tudi ublažiti hrup. Po maksimalni dolžini ob cesti naj bodo protihrupne ozelenjene bariere.
V stanovanjih ob glavih prometnicah naj ne bodo ob cestni fasadi spalni prostori.
V lokalih v pritličjih večnamenskih objektov niso dovoljene hrupne dejavnosti.
Varstvo voda
35. člen
Meteorne vode z utrjenih površinah (parkirišč in ploščadi) je potrebno pred iztokom očistiti s peskolovci, ki so opremljeni z lovilci olja.
Pri obrtnih dejavnosti definira pogoje za posamezno dejavnost pristojna inšpekcijska služba.
Protipožarna varnost
36. člen
Pogoji protipožarne zaščite bodo podani v pogojih požarne inšpekcije.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
37. člen
Ureditveni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na ureditvenem območju. Določila ureditvenega načrta morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskih dokumentacijah.
Poleg določil UN Globoko je pri realizaciji potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev za vsak poseg v prostor posebej.
Pri urejanju objektov in spremembi namembnosti v objektih je nujno upoštevati potrebe po dodatnih zunanjih površinah za potrebe manipulacije in parkiranja. Pri vsakem posegu je potrebno preveriti zadostnost zunanjih površin in zagotoviti pregledne in varne dostope in dovoze.
Izbor novih ali dopolnilnih proizvodnih programov mora projekt vključevati tudi presojo ekološke obremenitve okolja.
Pri prenovi objektov, ki so definirani kot nosilci identitete naselja in predstavljajo značilno mestotvorno arhitekturo je pri izdelavi projektne dokumentacije ali pred izdajo ustreznih dovoljenj potrebno izdelati načrt prenove fasad z arhitekturnimi detajli ter barvno študijo barvanja uličnih fasad.
Projekt hortikulture mora biti posebej opredeljena ureditev na zelenicah, ki spadajo k objektom. Vrste zelenja naj bodo določene, pri čemer naj bo lastnikom prepuščena svoboda pri izbiri in lociranju ozelenitve. Potrebno je paziti na preglednost cestnega omrežja ter na glavne vedute naselja.
Pri vseh objektih, katerih vsebina presega stanovanjsko namembnost, je potrebno predložiti pred izdajo dovoljenja projekt zunanje ureditve z infrastrukturo.
Pri izvajanju ureditvenega načrta morajo biti glede na njihova določila upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitarno-higienski, varnostni in drugi predpisi.
IX. TOLERANCE
38. člen
Odstopanja in odmike, ki s tem UN niso zajeta, tolmači v skladu s pravilnikom o manjših odmikih od sprejetih PIA v postopku izdelave lokacijske dokumentacije v prostoru Občine Brežice pristojna občinska upravna organizacija za urejanje prostora, ki jih pred izdajo dovoljenja potrdi pristojni odbor za urbanizem občinskega sveta.
X. KONČNE DOLOČBE
39. člen
S sprejemom tega odloka za območje urejanja ne veljajo določila splošnih prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/87 in 25/88).
Določila odloka o pomožnih objektih je potrebno smiselno prilagoditi tako, da bruto etažna površina vseh objektov na posamezni parceli ne presega bruto 40% velikosti parcele.
40. člen
Ureditveni načrt je na vpogled občanom, podjetjem in drugim organizacijam pri Zavodu za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice in pri pristojni inšpekcijski službi.
41. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejetega načrta opravlja pristojna inšpekcijska služba.
42. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-77/92-8
Brežice, dne 5. septembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Brežice
Alojzij Slavko Sušin l. r.
