Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS in 44/96 – odločba US RS), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 6. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Osilnica (Uradni list RS, št. 23/96), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) ter 22. člena statuta Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 25/95 in 35/95) je Občinski svet občine Osilnica na 16. seji dne 5. septembra 1996 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Osilnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in sicer se določa organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja, vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporejenost, pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, pravice in obveznosti uporabnikov in upravljalca javnih vodovodov, vire financiranja gospodarske javne službe ter način njihovega oblikovanja, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina občine ter javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa ter druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
2. člen
Določbe tega odloka se nanašajo in izvajajo le na tistem območju občine, kjer je zgrajeno javno vodovodno omrežje, ki oskrbuje uporabnike.
3. člen
Uporabnik vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
Uporabniki vode na območju Občine Osilnica imajo pravico do oskrbe s kvalitetno pitno vodo pod enakimi tehničnimi pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi.
Občina v svojih planih sprejme zasnovo vodnega gospodarstva, v kateri so določeni viri pitne vode ter njihova vplivna območja.
4. člen
Naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik sam in so njegova last, pa se štejejo vse notranje vodovodne inštalacije od vodomera, oziroma za pavšalne porabnike od priključka dalje.
II. NAČIN IZVAJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
5. člen
Lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo Občina Osilnica zagotavlja s podelitvijo koncesije.
Koncesija se podeli za vse javne vodovodne sisteme oskrbe s pitno vodo na celotnem območju Občine Osilnica.
V skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah bo koncesija podeljena brez javnega razpisa fizični ali pravni osebi, vse pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi. O izbiri koncesionarja župan izda upravno odločbo.
6. člen
Koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo s koncesijsko pogodbo v pisni obliki.
Koncesijska pogodba mora poleg določb, ki jih določa zakon, določiti tudi druga medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem.
Z izbranim koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo župan v imenu in za račun občine, v soglasju z občinskim svetom.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe odloka.
7. člen
Upravljalec (koncesionar) izvaja oziroma zagotavlja upravljanje, vzdrževanje ter obnovo omrežja in infrastrukturnih objektov ter naprav vodovodnega sistema.
Koncesionar mora vsako leto najkasneje do 31. januarja za tekoče leto predložiti občinski službi finančno ovrednoten plan rednega in investicijskega vzdrževanja.
III. VIRI FINANCIRANJA OSKRBE S PITNO VODO
8. člen
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:
– cena pitne vode,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– povračila za priključitev na vodovodno omrežje,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnih sistemov.
9. člen
Z namenom normalne oskrbe s pitno vodo, ki obsega zajemanje in dovajanje pitne vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom v Občini Osilnica se v skladu z veljavnimi predpisi oblikuje enotna cena m3 proizvodnje in distribucije pitne vode na celotnem območju Občine Osilnica.
Cena mora vsebovati stroške enostavne in razširjene reprodukcije ter stroške upravljanja s sistemi vodooskrbe.
Zavezanci za plačilo proizvodnje in distribucije pitne vode v Občini Osilnica so vse fizične in pravne osebe, ki so uporabniki javnih vodovodnih sistemov.
10. člen
Na oskrbnem območju Občine Osilnica je uporabnik pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje dolžan plačati prispevek za priključitev na vodovodno omrežje.
Prispevek za priključitev na vodovodno omrežje predstavlja povračilo dela stroškov za obnovo in za širitev vodovodnega sistema.
Višino, pogoje in način plačevanja tega prispevka določi občinski svet s sklepom.
11. člen
Občinski svet lahko z odlokom določi obveznost plačevanja takse, ki se uporablja namensko za oskrbo s pitno vodo. V odloku s katerim se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina takse.
IV. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA OSKRBO S PITNO VODO
12. člen
Infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, namenjeni za izvajanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, ki ležijo na območju Občine Osilnica, so na podlagi 76. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) postali lastnina Občine Osilnica.
13. člen
Infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so v skladu s predpisi namenjeni izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo so:
a) primarno omrežje in naprave:
– zajetja, vodnjaki, črpališča, prečrpališča,
– naprave za prečiščevanje vode,
– vodohrami,
– transportni cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohrama,
– tranzitni cevovodi med več naselij;
b) sekundarno omrežje in naprave:
– omrežje za oskrbovanje naselij za neposredno priključevanje uporabnikov,
– hidrantno omrežje,
– črpališča in hidroforske naprave.
Naprave in objekti iz prejšnjega odstavka se delijo na naprave in objekte skupne rabe in na naprave in objekte individualne rabe. Naprave in objekti skupne rabe so naprave in objekti za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi, vsi ostali objekti in naprave so objekti individualne rabe.
Lastnik objektov in naprav iz tega člena sklene z izvajalcem javne službe pogodbo o prenosu v upravljanje in vzdrževanje, v kateri se določijo medsebojna razmerja med lastnikom in izvajalcem, zlasti glede vzdrževanja in izgradnje.
14. člen
Nepremičnine v javni lasti, ki služijo za oskrbo s pitno vodo, so javno dobro. O ustanovitvi, oziroma prenehanju javnega dobra odloča občinski svet.
15. člen
Objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
Uporaba objektov in naprav iz 13. člena tega odloka je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi oskrbe s pitno vodo.
16. člen
Občina vodi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 13. člena tega odloka ter register vodovodnih priključkov, hidrantov in hidrantnih nastavkov.
17. člen
Vsa vzdrževalna dela na objektih in napravah iz 13. člena tega odloka, vključno z izvedbo vodomera, vodi upravljalec.
Uporabnik oziroma lastnik nepremičnine, na kateri potekajo dela, mora upravljalcu dopustiti prost dostop na nepremičnino ob izvajanju del iz prejšnjega odstavka tega člena.
Upravljalec mora po opravljenem delu vzpostaviti prvotno stanje in povrniti lastniku dejansko nastalo škodo.
V. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
18. člen
Vsak uporabnik ima pravico in dolžnost pridobiti na območju oskrbovalnega sistema priključek na javno vodovodno omrežje na podlagi prijave in predpisane dokumentacije.
19. člen
Vodovodni priključek pomeni spojno cev od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno vodomera z vsemi vgrajenimi elementi in je praviloma krajši od 50 m. Priključek je del omrežja, ki ga plača uporabnik in le tega tudi prenese upravljalcu vodovoda v nadzor. Stroški vzdrževanja pa bremenijo uporabnika.
20. člen
Uporabnik pridobi priključek na javno vodovodno omrežje na podlagi vloge za izdajo soglasja ter predložene naslednje dokumentacije:
– lokacijsko dovoljenje za novogradnjo,
– kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom,
– opis specifičnosti novogradnje.
Če je vloga popolna, je občinska uprava dolžna izdati soglasje za vodovodni priključek, ob upoštevanju razpoložljivih kapacitet pitne vode in propustnosti omrežja.
Rok za izdajo soglasja je 30 dni.
V primeru nepopolne vloge lahko o priključitvi na javno vodovodno omrežje odloči občinski svet na svoji seji.
Uporabnik si mora pridobiti soglasje občine za vse gradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki vplivajo na dobavo vode.
21. člen
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora občinska uprava določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,
– konkretne pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom novogradenj,
– traso, globino in profil priključne cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo, obliko in velikost vodovodnega jaška,
– profil vodomera,
– pogoje za križanje podzemnih komunalnih in ostalih vodov z vodovodnim omrežjem,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključnega cevovoda.
22. člen
V primeru, da na območju, na katerem želi uporabnik pridobiti vodovodni priključek, obstaja kanalizacijsko omrežje, občinska uprava izda soglasje le, če lokacijska dokumentacija oziroma zazidalni načrt obravnavata priključek tudi na kanalizacijsko omrežje.
V primeru, da omrežja iz prejšnjega odstavka ni, občinska uprava izda soglasje le, če se v lokacijski dokumentaciji obravnava lastni objekt za čiščenje odplak (greznica, čistilna naprava).
23. člen
Upravljalec opravi priključitev, ko uporabnik izpolni pogoje, ki so določeni v soglasju za priključek ter ima higiensko urejen sistem odvajanja odplak.
24. člen
Soglasje za priključek na vodovodno omrežje je lahko tudi začasno. Začasni odjemalec je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki potrebuje vodo le začasno.
Vsak nov vodovodni priključek ima značaj začasnega priključka dokler niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena.
Ob izdaji začasnega soglasja se določi čas veljavnosti priključka, upravljalec pa lahko določi za priključitev še dodatne pogoje. Začasni priključek se lahko uporablja za dobo dveh let oziroma mora uporabnik priključka zaprositi upravljalca za podaljšanje tega roka.
Začasni priključek mora uporabnik odstraniti v skladu z izdanim začasnim soglasjem občinske uprave.
25. člen
Vsa dela na javnih vodovodnih ali hišnih priključkih vključno na vodomerih, izvaja in nadzira upravljalec oziroma od upravljalca pooblaščena oseba.
VI. JAVNI HIDRANTI
26. člen
Hidranti na javnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti in morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih in o vseh spremembah na njih upravljalec vodovoda sproti posreduje pristojni gasilski enoti.
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljalca.
V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljalca vodovoda o uporabi ter trajanju odvzema vode in sporočiti morebitne pomanjkljivosti, ki jih je opazil pri odvzemu vode.
Upravljalec po prejemu obvestila pregleda stanje hidranta.
Uporabnik odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
Hidranti se smejo uporabljati v primeru suše le s soglasjem upravljalca.
Za uporabo vode iz hidrantov mora imeti uporabnik svoj tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki je registriran pri upravljalcu.
27. člen
Hidrante, ki so vgrajeni v notranji napeljavi in pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri, plombira upravljalec. Ti hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času, uporabnik sme plombo odstraniti v primeru požara ali druge višje sile. O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljalca.
VII. VODOMERI
28. člen
Vodomer je sestavni del vodovodnega priključka, namenjen pa je za obračun porabe vode. Vsak vodovodni priključek mora biti opremljen z vodomerom.
Dela z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo upravljalec.
Uporabnik je dolžan zgraditi prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter tehničnimi navodili.
Tip, velikost ter mesto namestitve vodomera določi upravljalec s soglasjem uporabnika.
29. člen
Uporabnik mora vzdrževati prostor, v katerem je vgrajen vodomer, tako da je dostopen upravljalcu zaradi kontrole pitne vode in za odčitavanje porabe.
30. člen
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali vodomeru takoj prijaviti upravljalcu vodovoda.
Uporabnik lahko od upravljalca zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah točnosti, nosi stroške preizkusa uporabnik, sicer nosi stroške preizkusa, popravila ter namestitve občina.
Če je do napake prišlo po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila oziroma zamenjave uporabnik.
31. člen
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo uporabnika.
Stroški kontrole, popravil, vodenja registra ter zamenjave vodomera so vključeni v ceno vode.
VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI OBČINE, UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
32. člen
Za vsak gradbeni poseg na območju objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, si mora investitor pridobiti soglasje občine.
33. člen
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri v m3 (kubičnih metrih) po stanju, odčitanem na vodomeru vodovodnega priključka.
Stanje na vodomeru odčitava upravljalec vodovoda oziroma od upravljalca pooblaščena oseba za gospodinjstvo in industrijo vsak mesec. Občina lahko določi tudi drugače.
34. člen
V primeru, da upravljalec vodovoda oziroma uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
Pavšalna poraba vode se sme zaračunavati v naslednjih primerih:
– če priključek ni opremljen z vodomerom, se upošteva poraba vode v višini 4,5 m3 na osebo na mesec,
– za vzdrževanje in čiščenje javnih površin. V tem primeru skleneta občinska uprava in izvajalec vzdrževanja in čiščenja javnih površin predhodni dogovor o stroških.
35. člen
Uporabniki plačujejo tekočo porabo vode na podlagi izstavljenega računa občinske uprave. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v 15 dneh od izstavitve.
V nasprotnem primeru mora občinska uprava uporabnika z opominom pozvati k plačilu. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, lahko občina brez posebnega opozorila prekine dobavo vode.
36. člen
Uporabnik, ki mu je bila odmerjena vodarina lahko v 15 dneh po prejemu računa vloži pismeni ugovor občinski upravi, če meni, da mu vodarina ni pravilno odmerjena.
Ugovor ne zadrži plačila računa.
37. člen
Če je v objektu več uporabnikov, se račun za porabljeno vodo izstavi upravniku objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi hišnemu svetu ali drugemu ustreznemu skupnemu organu lastnikov stanovanj oziroma poslovnih prostorov, ki sam opravi razdelitev na posamezne uporabnike.
Na zahtevo posameznih uporabnikov se lahko v primeru iz prejšnjega odstavka vgradi odštevalne števce. Odštevalne števce vgradi upravljalec na stroške uporabnika.
38. člen
V primeru nezadostnih količin (večjega pomanjkanja) pitne vode v omrežju, lahko izda občinska uprava odredbo o varčevanju s pitno vodo, v kateri določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za uporabo vode.
Uporabnik je dolžan upoštevati določila odredbe.
39. člen
Upravljalec po poprejšnjem soglasju občine lahko uporabnikom prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če interna inštalacija uporabnika ni brezhibna in je zaradi te inštalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če je bil priključek na omrežje izveden brez soglasja občinske uprave ali če uporabnik brez soglasja občinske uprave spremeni način izvedbe priključka,
– če uporabnik onemogoča upravljalcu odčitavanje in pregled vodomera in notranje inštalacije,
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu z določili 33. oziroma 34. člena tega odloka,
– če notranje inštalacije in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti,
– če uporabnik krši odredbo o varčevanju z vodo,
– če uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah upravljalcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu,
– če brez soglasja občinske uprave dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo,
– če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu itd.).
40. člen
Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju ali zaradi višje sile.
V primeru iz prejšnjega odstavka je upravljalec dolžan obvestiti na krajevno običajen način uporabnike na katere vpliva prekinitev.
Upravljalec je dolžan praviloma opravljati vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju in napravah takrat, ko najmanj moti uporabnike.
V izrednih razmerah in na podlagi strokovnega mnenja zavoda za zdravstveno varstvo je občinska uprava dolžna obveščati uporabnike o obveznosti prekuhavanja vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu.
41. člen
Del omrežja, ki dlje časa ni v uporabi, se odklopi od ostalega omrežja. Pred ponovno vključitvijo mora upravljalec ta del omrežja dezinficirati in izprati. V primeru, da omrežje ni bilo v uporabi po krivdi uporabnika, nosi stroške ponovne vključitve v omrežje uporabnik.
42. člen
Upravljalec ima pri oskrbi s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
– v okviru svojih pristojnosti skrbeti za zadostne količine zdrave vode,
– zagotavljati higiensko neoporečnost pitne vode in o rezultatih kontrole obveščati občinsko upravo,
– kontrolirati delovanje vodovodnih naprav in objektov,
– vzdrževati in obnavljati vodovodne naprave in objekte,
– vzdrževati okolico vodovodnih objektov,
– vgrajevati hidrante na dostopnih mestih, jih primerno označevati in redno vzdrževati,
– skrbeti za redno odčitavanje porabe vode,
– obveščati uporabnike o redukcijah vode, za kar občinska uprava izda navodilo za racionalno uporabo vode,
– opravljati druga dela, ki so povezana z vzdrževanjem in obnovo vodovodnega sistema.
43. člen
Uporabnik ima pri izvajanju oskrbe s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
– redno vzdrževati naprave v njegovi lasti,
– omogočiti dostop do vodovodnih objektov in naprav,
– za posege na vodovodnih objektih in napravah ter za priključitev na omrežje pridobiti soglasje občinske uprave,
– javljati upravljalcu morebitne poškodbe na lastnem in tudi na javnem omrežju,
– varčno trošiti vodo iz vodovodnega omrežja, v primeru nezadostnih količin pitne vode.
44. člen
Občina Osilnica pri izvajanju oskrbe s pitno vodo opravlja naslednje strokovne naloge:
– predpisuje pogoje oziroma daje soglasja za pridobitev lokacijskega dovoljenja,
– izdaja soglasja k izvedbi vodovodnih priključkov,
– izdaja dovoljenja za izvedbo vodovodnih priključkov,
– skrbi za redni obračun porabe pitne vode,
– v skladu z veljavnimi predpisi obračunava amortizacijo za vse infrastrukturne objekte in naprave, ki so namenjeni oskrbi s pitno vodo,
– s sredstvi amortizacije gospodari v skladu z namenom, ki jih imajo ta sredstva po veljavni zakonodaji,
– predpisuje pogoje v drugih primerih na zahtevo strank in drugih organov in organizacij,
– opravljati strokovnotehnične podlage za razvojne naloge, vse s ciljem, da so uporabnikom kontinuirano in kvalitetno zagotovljene javne dobrine oziroma pravočasno in kvalitetno zagotovljene storitve.
IX. KAZENSKI DOLOČBI
45. člen
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali upravljalec vodovodov:
– ki v skladu s 15. členom tega odloka ne uporablja objektov in naprav javnih sistemov oskrbe s pitno vodo,
– če ne dopusti upravljalcu prostega dostopa pri izvajanju del iz 17. člena tega odloka,
– če se kot uporabnik priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo vodomera,
– če kot uporabnik ne prijavi okvare na vodovodnem priključku,
– če v skladu z določbo 23. in 24. člena tega odloka ne izvede priključka,
– če uporablja hidrante na javnem omrežju v nasprotju z določili 26. in 27. člena tega odloka,
– če z nepravilno uporabo povzroči škodo na hidrantih (26. in 27. člen),
– če samovoljno in nepooblaščeno uporablja vodo iz hidrantov,
– če svojega vodovodnega priključka nima opremljenega z vodomerom,
– če ne vzdržuje prostora za vodomer in če ne dopusti upravljalcu dostopa do vodomera (29. člen),
– če izvaja gradbena dela v nasprotju z določilom 32. člena,
– če ne plačuje tekoče porabe vode,
– če krši odredbo o varčevanju s pitno vodo (38. člen),
– če prekine dobavo pitne vode v nasprotju z določili 39. in 40. člena tega odloka,
– če pred ponovno priključitvijo ne dezinficira in izpere omrežja, ki je bilo odklopljeno,
– če krši obveznosti iz 42. člena tega odloka,
– če krši obveznosti iz 43. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.00 SIT do 30.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
46. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, osme, devete, deste, enajste, dvanajste in trinajste alinee prejšnjega člena.
X. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
47. člen
Za natančnejše določbe o izvajanju oskrbe s pitno vodo lahko sprejme upravljalec vodovodov pravilnik. Pravilnik začne veljati, ko nanj da soglasje občinski svet.
48. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, občinska uprava ter upravljalec vodovodnih objektov in naprav.
49. člen
Z dosedanjim izvajalcem lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo se lahko sklene ustrezna pogodba za opravljanje strokovnotehničnih in razvojnih nalog na področju oskrbe s pitno vodo, če je to racionalno in ekonomično ali če so potrebna posebna strokovna znanja in oprema.
50. člen
Občinski svet sprejme v roku 2 mesecev po uveljavitvi tega odloka merila in kriterije o povračilu za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno omrežje.
V enem letu od začetka veljavnosti tega odloka pa sklep, s katerim določi nepremičnine, ki so namenjene oskrbi s pitno vodo, ki imajo značaj javnega dobra.
51. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 944/96
Osilnica, dne 5. septembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Osilnica
Mladen Žagar l. r.
