Na podlagi 71. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 12/96, 23/96) ter prvega odstavka 75. in zadnjega odstavka 79. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o ocenjevanju znanja, javnih listinah in vodenju evidenc v višjih strokovnih šolah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se urejajo: ocenjevanje znanja študentov višjih šol, izpitni red, javne listine ter vodenje evidenc in dokumentacije v višjih strokovnih šolah.
II. OCENJEVANJE ZNANJA
2. člen
Z ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost študentov višjih šol (v nadaljnjem besedilu: študenti) pri izpolnjevanju obveznosti, določenih z izobraževalnim programom.
III. IZPITI IN DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA
3. člen
Znanje se ocenjuje z izpiti, vajami in seminarskimi nalogami.
Če je tako določeno z izobraževalnim programom, se znanje lahko ocenjuje tudi sproti po vsebinsko zaokroženih delih (delni izpit). Pri vajah se lahko ocenjujejo tudi grafični in tehnični izdelki, projektna dela, storitve, nastopi in podobno.
Znanje se ocenjuje tudi pri praktičnem izobraževanju.
4. člen
V višjih strokovnih šolah se opravljajo predmetni izpiti in diplomski izpit. Diplomski izpit sestavljajo diplomsko delo in njegov zagovor, lahko pa tudi predmetni izpit, določen z izobraževalnim programom.
Študentu, ki želi med izobraževanjem prestopiti v drugo višjo strokovno šolo oziroma program za pridobitev višje strokovne izobrazbe, se lahko določijo diferencialni izpiti.
5. člen
Pri predmetnem izpitu se ocenjuje znanje, določeno z izobraževalnim programom za posamezni predmet.
Pri diferencialnem izpitu se ocenjuje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja na šoli oziroma v programu, v katerega želi študent ali drug kandidat prestopiti.
Pri diplomskem izpitu se posebej ocenjuje diplomsko delo, zagovor diplomskega dela in predmetni izpit, če je določen z izobraževalnim programom.
6. člen
Znanje pri predmetnem in diplomskem izpitu, vajah in seminarjih ter pri praktičnem izobraževanju se ocenjuje z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1 do 5). Ocene od 1 do 5 so negativne, druge ocene so pozitivne.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se opravljene vaje in seminarske naloge, ki so z izobraževalnim programom določene kot pogoj za opravljanje izpita, ocenjujejo z ocenama opravil(a), ni opravil(a).
Ocene, dosežene pri delnih izpitih, posameznih vajah in seminarjih se upoštevajo pri izračunu končne ocene. Če je vsak od delnih izpitov oziroma če so posamezne vaje ali seminarske naloge pozitivno ocenjene, je končna ocena povprečna ocena, izračunana iz posameznih ocen.
Končna ocena diplomskega izpita je povprečna ocena, izračunana iz pozitivnih ocen posameznih delov diplomskega izpita.
Diferencialni izpiti se ocenjujejo z ocenama: opravil(a), ni opravil(a).
7. člen
Ocene se vpisujejo v predpisano dokumentacijo v skladu z zakonom in tem pravilnikom.
V diplomo se vpiše poklic, ki si ga je pridobil, kdor je opravil vse obveznosti po izobraževalnem programu in diplomski izpit. Ocene se v diplomo ne vpisujejo.
V indeks in potrdilo o opravljenih izpitih se ne vpisujejo negativne ocene.
8. člen
Študent ima v študijskem letu pravico trikrat opravljati izpit oziroma delni izpit iz istega predmeta.
Študent, ki je izpit opravil, pa želi izboljšati oceno, ima pravico do enkratnega ponovnega opravljanja izpita. Upošteva se boljša ocena.
9. člen
Izpiti se v skladu z izobraževalnim programom opravljajo ustno in pisno, lahko pa tudi samo ustno ali samo pisno.
10. člen
Znanje pri predmetnem izpitu in seminarski nalogi ocenjuje predavatelj višje šole, ki je predmet poučeval, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
Če je z izobraževalnim programom določeno, da se ocenjujejo tudi vaje, znanje oceni predavatelj višje šole na predlog inštruktorja, ki je vodil vaje.
Znanje pri praktičnem izobraževanju ocenjuje predavatelj višje šole na predlog mentorja in ob upoštevanju študentovega poročila o opravljenem delu.
Diplomski izpiti so javni. Znanje pri diplomskem izpitu ocenjuje izpitna komisija, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo trije predavatelji višje šole.
Znanje pri diferencialnem izpitu ocenjuje predavatelj višje šole, ki poučuje predmet, iz katerega se opravlja izpit.
11. člen
Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika znanje študenta, ki izpit opravlja tretjič, ocenjuje izpitna komisija, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljata najmanj dva predavatelja višje šole.
III. IZPITNI ROKI
12. člen
Roki in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom in v skladu z izobraževalnim programom tako, da študent lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v drugi letnik do izteka študijskega leta.
Pri tem je treba zagotoviti, da se:
– predmetni izpiti lahko opravljajo najmanj trikrat v študijskem letu, in sicer v 30 dneh po končanem zimskem semestru, v 30 dneh po končanem poletnem semestru in od 20. do 31. avgusta;
– diplomski izpiti opravljajo najmanj v dveh rokih do izteka študijskega leta zaključnega letnika in najmanj v enem roku v 30 dneh po izteku študijskega leta;
– diferencialni izpiti opravljajo najmanj v dveh rokih, in sicer junija in od 20. avgusta do poteka roka za vpis.
Če je z izobraževalnim programom določeno, da se predavanja, vaje in seminarji (teoretični pouk) končajo med semestrom, je treba najmanj en izpitni rok določiti v naslednjih 30 dneh.
Če je v skladu z izobraževalnim programom diplomski izpit sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, se lahko opravlja v dveh delih, v dveh zaporednih rokih.
Ravnatelj iz utemeljenih razlogov lahko določi tudi izredne izpitne roke. Za študente iz 56. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju se lahko določijo tudi po izteku študijskega leta.
IV. IZPITNI RED
13. člen
Če s tem pravilnikom ni določeno drugače, morajo biti roki oziroma datumi za opravljanje izpitov objavljeni na oglasni deski šole najmanj 30 dni vnaprej, za opravljanje delnih izpitov pa 7 dni vnaprej.
14. člen
Študent se prijavi k predmetnemu ali diferencialnemu izpitu najkasneje pet dni pred izpitnim rokom, k diplomskemu izpitu pa v roku, ki ga določi ravnatelj. Odjavi pa se lahko najkasneje tri dni pred rokom za opravljanje izpita.
Razpored kandidatov za izpit mora biti objavljen najmanj dva dni pred rokom za opravljanje izpita, razpored kandidatov za ustni del izpita pa hkrati z objavo rezultatov pisnega dela izpita.
Roke za prijavo in odjavo od izpita ter razpored kandidatov za izpite v izrednih izpitnih rokih določi ravnatelj.
Študent je lahko razporejen le k enemu izpitu na dan.
15. člen
Ravnatelj lahko dovoli študentu, ki iz upravičenih razlogov ne pride k izpitu ali med izpitom odstopi, da ponovno opravlja izpit še v istem, če to ni mogoče, pa v izrednem izpitnem roku, če v treh dneh po prenehanju ovire, vendar najkasneje v 30 dneh od dneva izpita, predloži pisno prošnjo in dokazila o upravičenosti razlogov.
O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v 24 urah po predložitvi prošnje in dokazil v skladu s prvim odstavkom tega člena.
Če se študent pravočasno ne odjavi, iz neopravičenih razlogov ne pride k izpitu ali izpit prekine, je neocenjen. Šteje se, da je izkoristil enega od razpisanih rokov za opravljanje tega izpita.
16. člen
Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut. Ustni del izpita traja največ 20 minut, če je izpit samo usten, lahko traja največ 30 minut.
Študent ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.
17. člen
Rezultati pisnega ali pisnega dela izpita morajo biti objavljeni najkasneje v desetih dneh po opravljanju izpita, ocena ustnega izpita pa se študentu sporoči takoj po koncu izpita.
Študent ima pravico do vpogleda popravljenega oziroma ocenjenega pisnega izpitnega izdelka v roku in na način, ki ga določi predavateljski zbor.
18. člen
Študent lahko v treh dneh po tem, ko je bil seznanjen z oceno pri izpitu, predloži ravnatelju ugovor zoper oceno. Ravnatelj mora v treh dneh od predložitve ugovora imenovati komisijo, ki najkasneje v naslednjih treh dneh ponovno oceni študentovo znanje. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen na šoli. V komisijo ne sme biti imenovan predavatelj višje šole, ki je študentovo znanje prvič ocenil. Vsaj en član komisije mora imeti izobrazbo, potrebno za poučevanje tega predmeta.
Če študentovega znanja ni mogoče oceniti na podlagi dokumentacije, se študentovo znanje ponovno oceni pri izpitu.
Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.
V. NAPREDOVANJE, PONOVNI VPIS IN NADALJEVANJE IZOBRAŽEVANJA PO PREKINITVI
19. člen
Študent lahko napreduje v drugi letnik, če je do konca študijskega leta opravil vse obveznosti, določene z izobraževalnim programom.
20. člen
Študent, ki do konca študijskega leta ni opravil obveznosti iz izobraževalnega programa, lahko enkrat ponavlja letnik v istem izobraževalnem programu.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka tega člena ima študent pravico večkrat obiskovati letnik, če zaradi bolezni, starševstva, vojaških obveznosti, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin, zaradi uveljavljanja pravic iz 56. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju in podobnih razlogov ni izpolnil vseh obveznosti iz izobraževalnega programa.
Ravnatelj šole na predlog študijske komisije lahko odloči, da študent napreduje v naslednji letnik in mu določi pogoje in roke, do katerih jih mora izpolniti.
21. člen
Študentu, ki je za več kot dve leti prekinil izobraževanje, ravnatelj določi pogoje za nadaljevanje in dokončanje izobraževanja, če se je izobraževalni program medtem bistveno spremenil.
Prekinitev študija se računa od konca študijskega leta, v katerega je bil študent nazadnje vpisan.
VI. JAVNE LISTINE
22. člen
Javni listini, ki jih višja strokovna šola izdaja študentom, sta diploma in indeks.
Javne listine po tem pravilniku so tudi potrdilo o vpisu, potrdilo o opravljenih izpitih in izpisnica.
23. člen
Indeks se študentu izda ob vpisu.
Diploma se študentu izda, ko je opravil vse obveznosti po izobraževalnem programu.
Diplome se lahko podeljujejo na način in v rokih, ki jih določi višja strokovna šola, na zahtevo študenta pa jo je treba izdati v sedmih dneh po končanem izobraževanju.
24. člen
Potrdilo o vpisu oziroma potrdilo o opravljenih izpitih se izda študentu na njegovo zahtevo, za uveljavljanje pravic po drugih predpisih.
Izpisnica se izda študentu, ki želi prestopiti v drugo šolo oziroma program, in študentu, ki je za več kot dve leti prekinil izobraževanje.
25. člen
Obrazce indeksa, diplome in potrdila o vpisu predpiše minister, pristojen za šolstvo.
Obrazec potrdila o opravljenih izpitih ter obrazec izpisnice določi ravnatelj.
26. člen
Dvojnik diplome in indeksa sme višja strokovna šola izdati le v primeru, če tisti, ki ju zahteva, dokaže, da sta bili listini preklicani v Uradnem listu Republike Slovenije.
VII. VODENJE EVIDENC IN DOKUMENTACIJE
27. člen
Višja strokovna šola vodi naslednje evidence in dokumentacijo o študentih:
– evidenco prijavljenih kandidatov za vpis;
– evidenco vpisanih študentov po letnikih;
– osebni list, ki se vodi za vsakega vpisanega študenta od vključitve v izobraževanje do končanja izobraževanja oziroma do izpisa;
– zapisnike o izpitih, ki obsegajo prijavo k izpitu, potek izpita in doseženo oceno, ter poročilo o opravljenem praktičnem pouku;
– evidenco izdanih dokumentov o končanem izobraževanju.
28. člen
Evidence in dokumentacija iz prejšnjega člena tega pravilnika se vodijo tako, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov v skladu z zakonom.
29. člen
Evidence iz druge, tretje in pete alinee 27. člena tega pravilnika in dokumentacija, na podlagi katere so bili podatki zbrani, se hranijo kot listine trajne vrednosti.
Dokumenti, ki jih je študent predložil kot dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis, se študentu vrnejo po končanem vpisnem postopku.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
Obrazce za dokumente iz prvega odstavka 25. člena tega pravilnika minister, pristojen za šolstvo, predpiše v 30 dneh po uveljavitvi tega pravilnika.
31. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 603-47/96
Ljubljana, dne 24. septembra 1996.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo in šport
