Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 33/81 in 29/86) ter 22. člena statuta Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 25/95 in 35/95) je Občinski svet občine Osilnica na 16. seji dne 5. septembra 1996 sprejel

Odlok določa območja varstvenih pasov in ukrepe za zavarovanje pred onesnaženjem naslednjih virov pitne vode v Občini Osilnica:
– zajetje za Žurge,
– zajetji za Papeže in Belico (1, 2),
– zajetje za Bezgarje,
– vodnjak za Bezgarje,
– zajetje Bezgovica,
– zajetje za Osilnico,
– zajetje za Križmane in Osilnico,
– zajetje za Padovo,
– zajetje za Malinišče,
– izvir-zajetje Ribjek,
– vrtina VR-1 Ribjek,
– zajetje za Ložec,
– zajetje za Grintovec,
– zajetje za Bosljivo Loko,
– zajetje za Malne.

Gospodarjenje z viri pitne vode iz 1. člena mora biti skladno z določbami tega odloka.

Varstveni pasovi so:
– najožji varstveni pas (cona 1) z najstrožjim režimom varovanja,
– ožji varstveni pas (cona 2) s strogim režimom varovanja,
– širši varstveni pas (cona 3) z blagim režimom varovanja.
Obseg varstvenih pasov virov pitne vode je grafično predlagan v poročilu “Strokovne podlage za zavarovanje zajetij pitne vode v Občini Osilnica”, ki ga je izdelal Hidroconsulting, d.o.o., Dragomer.
Seznam strokovnih podlag, na podlagi katerih so določene meje varstvenih pasov, je sestavni del tega odloka. Meje varstvenih pasov so vrisane v prostorskih katastrskih načrtih v M 1:5000. Strokovne osnove z mejami varstvenih pasov so na vpogled v Občini Osilnica.

Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja investitor pridobiti oceno vpliva posega na vir pitne vode pri pooblaščeni organizaciji, ki spremlja kakovost vode na območju Občine Osilnica. Ocena je podlaga za izdajo sanitarnega ali drugega soglasja.

Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za zunanji varstveni pas, veljajo za oba znotraj le-tega ležečega pasova.

V najožjem varstvenem pasu (v grafičnih prilogah cona 1), je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo.
Občina Osilnica (koncedent) mora biti lastnik zemljišča.
Območje najožjega varstvenega pasu, ki je prikazano v grafičnih prilogah in v pisnem delu, mora biti fizično zavarovano in opremljeno z opozorilno tablo, iz katere je razvidno, da je vstop dovoljen samo zaposlenim in pooblaščenim osebam.

V ožjem varstvenem pasu (v grafični prilogi cona 2), s strogim režimom varovanja je
Prepovedano
Graditi:
– proizvodne in obrtne objekte,
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
– stanovanjske hiše in poslovne objekte,
– magistralne in regionalne ceste in železnice,
– skladišča nafte, naftnih derivatov ter drugih nevarnih in škodljivih snovi,
– naftovode,
– ponikovalnice za odpadne vode,
– komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki zmanjšujejo količino vodnega vira,
– odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča odpadkov,
– pokopališča;
Izvajati:
– cestni in železniški tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi po nezaščitenih cestah in železnicah,
– eksplotacijo kamna v kamnolomih in peskokopih ter druga zemeljska dela,
– spremembo namembnosti in dejavnost objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– sečnjo in spravilo lesa ter obdelovanje zemlje z mehanizacijo na tekoča goriva, kjer obstoji nevarnost izlitja nafte in naftnih derivatov v tla,
– posek lesa na večji površini, če obstaja možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
– razstreljevanje v kamnolomih,
– proizvodno in drugo dejavnost, katere emisije bi škodljivo vplivale na vodni vir;
Uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode,
– za vodo nevarne in škodljive snovi pri vzdrževanju železniških tirov in drugih zunanjih objektov;
Opredeljevati:
– nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa;
Odlagati:
– odpadke.

V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
– graditi neprepustno javno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte, neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje fekalne tehnološke odpadne vode,
– opremiti ceste z ustrezno signalizacijo in opozorilnimi tablami (vodovarstveno območje),
– graditi lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je moč ujeti tudi rabljeno požarno vodo,
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnjah le-teh,
– sanirati nevarne odseke cest (odvodnjavanje površinske vode s cestišča izven varstvenega pasu).

V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno pod določenimi pogoji graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju, pod pogojem, da je ustrezno urejeno odvajanje odplak,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev,
– skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3, ki morajo biti tehnično pregledana vsaka 4 leta;
adaptirati, nadzidati:
– stanovanjske in gospodarske objekte, če se s tem izboljšujejo obstoječe higienske razmere, vendar le pod pogojem, da je že zgrajena kanalizacija, ali pa se ta sočasno gradi.

V ožjem varstvenem pasu je potrebno:
– preurediti greznice in gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja v podzemno vodo, oziroma prelivanja na površino.

V ožjem varstvenem pasu mora biti rekonstrukcija obstoječih cest in železniških prog izvedena tako, da v primeru incidentov morebitne razlite tekočine ne morejo ponikati do podzemne vode (treba je izdelati projekt zaščite podzemne vode).

V širšem varstvenem pasu (v grafični prilogi cona 3), z blagim režimom varovanja je prepovedano graditi:
– proizvodne, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– energetske objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključni celoti),
– nove komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki zmanjšujejo količino vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– ponikovalnice za odpadno vodo,
– nova pokopališča;
Izvajati:
– cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v zakonu o prevozu nevarnih snovi,
– izkop peska in kamna (z izjemo kamnolomov, ki so opredeljeni kot kamnolomi posebnega družbenega pomena),
– spremembo namembnosti in dejavnost objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu, brez vednosti upravljalca vodovoda,
– posek lesa na večji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
– množično vzrejo živali;
Uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki ogrožajo vodni vir in so opredeljene v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode;
Odlagati:
– odpadke.

V širšem varstvenem pasu je dovoljeno graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih strnjenih naselij, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev in če je ustrezno urejeno odvajanje odplak,
– adaptirati objekte brez spremembe namembnosti in dejavnosti, v smislu izboljšanja higienskih razmer,
– ceste pod določenimi pogoji.

V širšem varstvenem pasu je obvezno:
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov in nevarnih škodljivih snovi,
– graditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte, vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– graditi greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni mogoče odvajati odpadne vode v glavno kanalizacijo, skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85), te greznice so začasne in sicer do zgraditve javne kanalizacije,
– odvajati v javno kanalizacijo odpadne in tehnološke odpadne vode.

Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.

Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, po cestah in železnici, na območju širšega varstvenega pasu, je omejena na 40 km/h.

Varstveni pasovi vodnih virov se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na meji pasu ob cestah in poteh.

O režimu upravljanja z zemljišči in gozdovi, v posameznih varstvenih pasovih, obvesti njihove lastnike pristojna občinska uprava Občine Osilnica.

Za sanacijo obstoječega stanja v varstvenih pasovih virov pitne vode je potrebno izdelati predloge sanacijskih ukrepov.
Ti morajo biti izdelani eno leto po uveljavitvi tega odloka.
Za onesnaževalce v varstvenih pasovih mora občina na podlagi predlaganih sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe, ki morajo vsebovati tudi roke za izvedbo, koncept financiranja in obveznosti onesnaževalcev. Sanacijski programi morajo biti izdelani dve leti po uveljavitvi tega odloka.
Sredstva za izdelavo sanacijskih programov zagotavlja občina.
Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v letne plane onesnaževalcev.

Uvede se kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi ter drugih nevarnih onesnaževalcev, ki so v območju varstvenih pasov virov pitne vode. Ta mora biti izdelan v enem letu po uveljavitvi tega odloka.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki krši določila 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000,00 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Če se z ukrepi iz 6., 7., 8., 9. in 10. člena tega odloka omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.
Odškodnino je dolžna poravnati Občina Osilnica (koncedent).

Vsi lokacijski postopki, pričeti v varstvenih območjih pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo v skladu s pogoji sanitarne zaščite, ki je predvidena v varstvenem pasu, v katerem je lokacija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.