Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo

1 SPLOŠNO
1.1 Avtobusi, namenjeni prevozu do 16 potnikov, morajo biti homologirani v skladu s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE
2.1 Predpisi te odredbe veljajo za konstruiranje in izvedbo nadgradenj vozil za prevoz sedečih potnikov v javnem prometu, ki imajo poleg vozniškega več kot 8 in ne več kot 16 sedežev. Veljajo za enonivojska vozila (razen tistih v zgibni izvedbi).
3 ZAHTEVE
3.1 Obremenitve
3.1.1 Breme mora biti razporejeno tako, da v mirovanju vozila na ravni podlagi odpade na prednjo premo (prednji premi) najmanj:
3.1.1.1 25% teže praznega vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, povečane za maso 75 kg na voznikovem sedežu;
3.1.1.2 25% skupne mase vozila pri največji obremenitvi:
– z maso Q na vsakem sedežu,
– z maso B, delovno porazdeljeno v prtljažnem prostoru, in
– po potrebi z maso BX, enakomerno porazdeljeno po strešnem prtljažniku.
3.1.2 Vrednost Q je 71 kg, vključno s 3 kg ročne prtljage.
3.1.3 Masa B v kg mora biti številčno enaka najmanj 100 x V (prostornina prtljažnega prostora v m3).
3.1.4 Masa BX mora ustrezati najmanj obremenitvi 75 kg/m2 celotne površine strehe avtobusa, ki je namenjena za prevoz prtljage.
3.2 Število potniških mest
3.2.1 Za vsakega potnika mora biti predviden sedež, skladno z zahtevo iz točke 3.6.6.
3.2.2 Število predvidenih sedežev (N) ne sme biti večje kot:
N = (PT–PV–100V–75VX)/Q
pri čemer je:
PT – tehnično dovoljena skupna masa vozila (v kg),
PV – masa praznega vozila, pripravljenega za vožnjo, v kg, povečana za maso voznika 75 kg,
V – prostornina prtljažnega prostora (v m3),
VX – površina strehe avtobusa, prirejena za prevoz prtljage (v m2).
3.3 Trdnost nadgradnje
Z računsko ali neko drugo ustrezno metodo je treba dokazati, da je nadgradnja avtobusa dovolj trdna, da lahko nosi enakomerno porazdeljeno obremenitev na strehi. Ta obremenitev mora ustrezati tehnično dovoljeni največji masi avtobusa.
3.4 Zaščita pred nevarnostjo požara
3.4.1 Motorni prostor
3.4.1.1 V motornem prostoru se ne sme uporabljati lahko vnetljivih snovi za dušenje zvoka, ki bi se lahko napojile z gorivom ali mazivom, razen če so prekrite z neprepustnim slojem.
3.4.1.2 S primernim oblikovanjem motornega prostora ali z namestitvijo iztočnih odprtin je treba poskrbeti, da se v motornem prostoru ne bi nabiralo gorivo ali mazivo.
3.4.1.3 Motorni prostor in vse druge vire toplote, razen toplovodnih naprav za gretje potniškega prostora, je treba ločiti od ostalega dela vozila z zaščitnim zaslonom iz materiala, odpornega proti vročini.
3.4.2 Odprtine za natakanje goriva
3.4.2.1 Odprtine za natakanje goriva so lahko dostopne samo z zunanje strani vozila.
3.4.2.2 Nalivno grlo posode za gorivo ne sme biti niti pod odprtino vrat niti v potniškem prostoru ali prostoru za voznika in mora biti tako nameščeno, da gorivo pri natakanju ne more priti v stik z motorjem ali izpušno napravo.
3.4.2.3 Gorivo ne sme iztekati skozi pokrov posode za gorivo ali odprtine za odzračevanje, tudi če se posoda zavrti za 180° okrog svoje vzdolžne osi. V tem primeru je rahlo puščanje goriva sicer dovoljeno.
3.4.2.4 Če je nalivno grlo posode za gorivo na boku vozila, pokrov v zaprti legi ne sme štrleti iznad okoliških delov karoserije.
3.4.2.5 Pokrov nalivnega grla mora biti izdelan tako, da ga ni mogoče nehote odpreti.
3.4.3 Posoda za gorivo
3.4.3.1 Vse posode za gorivo morajo biti dobro pritrjene in nameščene tako, da so pri morebitnem trčenju od spredaj ali od zadaj zaščitene z nadgradnjo vozila. Noben del posode za gorivo se ne sme nahajati manj kot 60 cm od prednjega dela vozila in manj kot 30 cm od zadnjega dela vozila, če vozilo ne izpolnjuje zahtev pravilnika ECE R 34 za primer trčenja. V bližini posode ne sme biti nobenih štrlečih delov, ostrih robov ali podobnega.
3.4.3.2 Noben del posode za gorivo ne sme štrleti izven nadgradnje vozila.
3.4.3.3 Posode za gorivo morajo biti odporne proti koroziji.
3.4.3.4 Vsak nadtlak v odnosu na obratovalni tlak se mora s pomočjo primernih naprav (odzračevalne odprtine, nadtlačni ventili in podobno) takoj izravnati. Odzračevalne odprtine morajo biti tako izvedene, da je izključena vsaka nevarnost požara.
3.4.3.5 Vse posode za gorivo je treba preskusiti z notranjim nadtlakom. Preskus se opravi na izgrajeni posodi s serijskim nalivnim grlom in pokrovom. Posoda se popolnoma napolni z vodo, vsi priključki, ki vodijo navzven, se zaprejo in skozi priključek za dovod goriva k motorju se povečuje tlak do vrednosti nadtlaka, ki ustreza dvojni višini obratovalnega nadtlaka, vendar najmanj 0,3 bara. Ta nadtlak je treba vzdrževati eno minuto. Med tem časom se ne sme pojaviti nobena razpoka v steni posode niti puščanje vsebine. Trajne deformacije so dovoljene.
3.4.4 Naprava za oskrbo z gorivom
3.4.4.1 V prostoru za voznika oziroma potnike ne sme biti nameščen noben del, ki služi za oskrbo vozila z gorivom.
3.4.4.2 Napeljava za gorivo in vsi drugi deli naprave za dovod goriva v motor morajo biti nameščeni tako, da so v razumni meri zaščiteni.
3.4.4.3 Deli napeljave za gorivo ne smejo biti izpostavljeni čezmernim obremenitvam zaradi spojev, upogibanja ali nihanja nadgradnje vozila ali pa motorja.
3.4.4.4 Povezave gibljivih cevi s togimi deli naprave za oskrbo z gorivom morajo biti izvedene tako, da ob delovnih pogojih delovanja vozila ostanejo tesne kljub staranju, zvijanju, upogibanju in vibracijam karoserije ali motorja.
3.4.4.5 Gorivo, ki bi lahko iztekalo iz kateregakoli dela naprave za oskrbo z gorivom, mora prosto odtekati na tla (cestišče) in ne sme v nobenem primeru priti v stik z izpušno napravo.
3.4.5 Naprave za uporabo v sili
3.4.5.1 Predvideti je treba naslednje naprave, ki omogočajo:
3.4.5.1.1 aktiviranje glavnega stikala za odklop akumulatorjev, ki odklopi najmanj en pol akumulatorja od ostalega dela električne napeljave; to ne velja za tokokrog, ki napaja funkcijo po točki 3.4.5.1.2. To stikalo se mora nahajati v neposredni bližini voznika;
3.4.5.1.2 vklop varnostnih utripalk;
3.4.5.1.3 hitri odklop motorja;
3.4.5.1.4 aktiviranje zapornega ventila, ki mora biti nameščen na napeljavi za gorivo, čim bližje rezervoarju goriva.
3.4.5.2 V neposrednem dosegu sedečega voznika mora biti varnostno stikalo, s katerim se lahko sočasno sprožijo najmanj funkcije iz točk 3.4.5.1.1 in 3.4.5.1.2.
3.4.5.3 Če funkcije iz točke 3.4.5.1.3 ni mogoče sprožiti z varnostnim stikalom iz točke 3.4.5.2, je treba predvideti za to posebno napravo v neposredni bližini sedečega voznika.
3.4.5.4 Poleg varnostnega stikala so lahko nameščene tudi druge naprave, ki opravljajo funkcije iz točke 3.4.5.1, vendar le-te ne smejo vplivati na delovanje varnostnega stikala.
3.4.5.5 Naprave za upravljanje funkcij “Hitra ustavitev motorja” in “Prekinitev dovoda goriva” morajo – tudi v primeru, da obstajajo za to ločene naprave – delovati tudi po uporabi varnostnega stikala.
3.4.5.2 Varnostno stikalo in morebitne ločene naprave za upravljanje funkcij iz točke 3.4.5.1 morajo biti nedvoumno označene in njihov delovni položaj jasno naznačen.
3.4.6 Električna oprema in kabli
3.4.6.1 Vsi kabli morajo biti dobro izolirani. Kabli in druga električna oprema morajo biti odporni proti vplivom temperature in vlage, ki so jim izpostavljeni. Posebno pozornost je treba posvetiti odpornosti proti temperaturam, olju in param v motornem prostoru.
3.4.6.2 Noben kabel ne sme biti izpostavljen močnejšemu toku od tistega, za katerega je bil predviden, ob upoštevanju najvišje temperature okolja in načina položitve.
3.4.6.3 Vsi tokokrogi morajo biti opremljeni z varovalkami ali prekinjevalci tokokrogov, razen kabla za polnjenje akumulatorja in kabla za maso ter tistih tokokrogov, ki napajajo zaganjalnik, vžig, žarilne svečke, napravo za zaustavitev motorja, napajalni tokokrog in kabel za maso. Tokokrogi, ki napajajo naprave z majhno porabo energije, so lahko varovani s skupno varovalko ali skupnim prekinjevalcem, če njihov nazivni tok ne presega 16 A.
3.4.6.4 Vsi kabli morajo biti dobro zaščiteni in tako varno položeni, da se ne morejo poškodovati zaradi obrabe ali drgnjenja.
3.4.7 Akumulatorji
3.4.7.1 Vsi akumulatorji morajo biti dostopni in dobro pritrjeni.
3.4.7.2 Akumulatorji morajo biti nameščeni izven prostora za voznika in potnike. Prostor za akumulatorje mora biti dobro prezračevan z zunanje strani.
3.4.8 Prostor za gasilne aparate in omarice za prvo pomoč
3.4.8.1 Obe od naslednjih možnosti sta enako dovoljeni:
3.4.8.1.1 en prostor z merami 600 x 200 x 200 mm za gasilni aparat, ki mora biti nameščen v neposredni bližini voznika;
3.4.8.1.2 dva prostora z merami 600 x 100 x 100 mm za dva gasilna aparata, od katerih mora biti eden nameščen v neposredni bližini voznika
3.4.8.2 V vozilu morajo biti predvideni prostori za eno ali več omaric za prvo pomoč. Prostor za omarico prve pomoči mora imeti najmanj naslednje mere: 280 x 200 x 90 mm.
3.4.9 Materiali
3.4.9.1 Uporaba gorljivih materialov v oddaljenosti manj kot 100 mm od izpušne cevi ni dopustna, razen če je tak material dobro zaščiten.
3.5 Izhodi
3.5.1 Število
3.5.1.1 Vsak avtobus mora imeti najmanj dvoje vrat, to je ena delovna vrata in ena zasilna vrata ali dvoje delovnih vrat.
3.5.1.2 V smislu tega predpisa se štejejo vrata, ki se odpirajo s tujo pomočjo, kot izhod samo, če jih je mogoče, kadar je to potrebno, odpreti z roko po enkratnem aktiviranju naprave iz točke 3.5.4.1.1.
3.5.1.3 Najmanjše število izhodov v sili mora biti tako, da skupno število izhodov (ne upoštevaje zasilnih izhodov skozi lopute v strehi) znaša tri.
3.5.1.4 Če prostor za voznika ni povezan s prostorom za potnike, mora imeti dva izhoda, ki se ne smeta nahajati na isti strani vozila. Če je en od teh izhodov okno, mora ustrezati predpisom za zasilni izhod v oknu iz točk 3.5.3.1, 3.5.4.3.1 in 3.5.4.3.2.
3.5.1.5 Dvojna delovna vrata se štejejo kot dvoje vrat, dvojno okno pa kot dvoje zasilnih izhodov v oknu.
3.5.1.6 Lahko se predpiše, da mora biti poleg zasilnih vrat in zasilnih izhodov v oknu še zasilni izhod skozi loputo v strehi.
3.5.2 Razmestitev izhodov
3.5.2.1 Delovna vrata morajo biti na tisti strani vozila, ki je obrnjena k robu cestišča, ali v zadnji steni vozila.
3.5.2.2 Izhodi morajo biti tako razporejeni, da se nahaja na vsaki strani vozila najmanj en izhod.
3.5.2.3 Na prednji in zadnji strani potniškega prostora se mora nahajati najmanj en izhod.
3.5.2.4 Če prostor, predviden za voznika in poleg njega sedeče potnike, ni primerno povezan s potniškim prostorom,
3.5.2.4.1 mora biti v potniškem prostoru toliko izhodov, kot to zahtevajo točka 3.5.1 glede števila in točke 3.5.2.1, 3.5.2.2 in 3.5.2.3 glede razporeditve;
3.5.2.4.2 se lahko štejejo voznikova vrata kot zasilni izhod za potnike, ki sedijo poleg voznika, samo v primeru, da voznikov sedež, volan, pokrov motorja, menjalna ročica in ročica ročne zavore ne predstavljajo prevelike ovire. Za potnike predvidena delovna vrata se morajo nahajati na nasprotni strani od voznikovih vrat in služijo kot zasilni izhod za voznika.
3.5.2.4.3 za vrata po točki 3.5.2.4.2 ne veljajo zahteve točk 3.5.3, 3.6.1, 3.6.2, 3.6.6 in 3.8.2.1.
3.5.3 Najmanjše mere izhodov
3.5.3.1 Različne vrste in oblike izhodov morajo imeti naslednje najmanjše mere (v cm):

3.5.4 Tehnični predpisi
3.5.4.1 Delovna vrata
3.5.4.1.1 Za vsaka delovna vrata z daljinskim upravljanjem je treba predvideti dve napravi za odpiranje, eno v notranjosti vozila v bližini vrat, drugo pa zunaj, v posebni poglobitvi karoserije v bližini vrat.
3.5.4.1.2 Delovna vrata se morajo tako z notranje kot tudi z zunanje strani z lahkoto odpirati. Ta predpis ne izključuje možnosti, da se vrata z zunanje strani zapahnejo, če jih je kljub temu mogoče odpreti z notranje strani.
3.5.4.1.3 Pri neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni podlagi, se naprava za odpiranje vrat z zunanje strani ne sme nahajati višje kot 180 cm nad tlemi.
3.5.4.1.4 Enojna vrata z ročnim odpiranjem, ki se odpirajo navzven preko zunanjega obrisa karoserije, morajo biti s tečaji ali v vrtiščih tako obešena, da se v primeru, ko se odprta pri vožnji vozila naprej zadenejo ob trden predmet, lahko zaprejo.
3.5.4.1.5 Če so vrata opremljena z zaskočno ključavnico, mora imeti ta dvoje zaskočnih stopenj.
3.5.4.1.6 Na notranji strani vrat ne sme biti nobene priprave za pokrivanje stopnic, ko so vrata zaprta.
3.5.4.1.7 Če ni mogoč neposreden pregled, morajo biti nameščene optične naprave, ki omogočajo vozniku, da s svojega sedeža nadzoruje neposredno okolico vsakih delovnih vrat, tako znotraj kot tudi zunaj vozila.
3.5.4.2 Zasilna vrata
3.5.4.2.1 Zasilna vrata se morajo tako z notranje kot tudi z zunanje strani z lahkoto odpirati. Ta predpis ne izključuje možnosti, da se vrata z zunanje strani zapahnejo, če jih je kljub temu mogoče s pomočjo normalnega mehanizma za odpiranje odpreti z notranje strani.
3.5.4.2.2 Zasilna vrata ne smejo biti izvedena niti kot vrata z odpiranjem s pomočjo tuje sile niti kot drsna vrata. Če pa se dokaže, da je drsna vrata tudi po trčenju vozila v betonsko pregrado, skladno s pravilnikom ECE R 33, mogoče odpreti brez uporabe orodja, se lahko štejejo kot zasilna vrata.
3.5.4.2.3 Pri neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni podlagi, se ročaj za odpiranje vrat z zunanje strani ne sme nahajati višje kot 180 cm nad tlemi.
3.5.4.2.4 Na tečajih pritrjena zasilna vrata v stranskih stenah vozila morajo biti nasajena spredaj in se morajo odpirati navzven. Narejena morajo biti tako, da tudi pri deformaciji karoserije zaradi trčenja vozila obstaja le majhna nevarnost, da se bodo vrata zagozdila. Trakovi, verige ali druge priprave za omejevanje kota odpiranja vrat so dovoljeni. Vsaka vrata se morajo odpreti najmanj za 60°, stranska vrata najmanj za 85° in vrata v zadnji steni največ za 105°. Posebna priprava mora držati odprta vrata v tej legi tudi, če je vozilo nagnjeno.
3.5.4.3 Zasilni izhod v oknu
3.5.4.3.1 Vsako okno, predvideno za zasilni izhod, mora biti
– opremljeno s pripravo, s katero se celotno okno izvrže ali
– se mora lahko odpreti s primerno pripravo z notranje ali zunanje strani ali
– mora biti izdelano iz varnostnega stekla, ki ga je mogoče z lahkoto razbiti. To pomeni, da ne sme biti izdelano iz lepljenega stekla ali plastike.
Okna, predvidena za zasilni izhod, ki se dajo z zunanje strani zapahniti, morajo biti izvedena tako, da jih je mogoče vedno odpreti z notranje strani.
3.5.4.3.2 Okno, predvideno za zasilni izhod, ki je opremljeno z vodoravnim šarnirjem na zgornji strani, mora imeti posebno pripravo, ki drži okno v odprti legi. Okna, predvidena za zasilni izhod, se morajo odpirati navzven.
3.5.4.3.3 Razdalja med spodnjim robom okna, predvidenim za zasilni izhod, in podom vozila neposredno pod oknom ne sme biti večja od 100 cm in manjša od 50 cm. Razdalja je sicer lahko tudi manjša od 50 cm, če je okno do višine 50 cm opremljeno z varnostno pripravo, ki preprečuje morebiten izpad potnika iz vozila. V takem primeru mora imeti okno nad omenjeno varnostno pripravo najmanj take mere, kot jih zahteva točka 3.5.3.1.
3.5.4.4 Zasilni izhod v strešni loputi
3.5.4.4.1 Strešne lopute, predvidene za zasilni izhod, morajo biti prirejene tako, da se odrinejo ali odvržejo. Lopute na šarnirjih niso dopustne. Nameščene morajo biti tako, da dostop do njih ni oviran niti z notranje niti z zunanje strani.
3.5.4.4.2 Strešne lopute, predvidene za zasilni izhod, se morajo z lahkoto odpirati tako zunanje kot tudi z notranje strani. Ta predpis ne izključuje možnosti, da se lopute zaradi parkiranja vozila zapahnejo, če jih je kljub temu mogoče s pomočjo normalnega mehanizma za odpiranje odpreti z notranje strani.
3.5.5 Napisi
3.5.5.1 Vsak zasilni izhod mora biti z notranje in zunanje strani vozila označen z napisom “Zasilni izhod”.
3.5.5.2 Vse naprave za zasilno odpiranje delovnih vrat kot tudi za odpiranje zasilnih izhodov morajo biti označene z notranje in zunanje strani vozila s posebnim simbolom ali napisom.
3.5.5.3 Na vseh napravah za zasilno odpiranje izhodov ali v njihovi neposredni bližini mora biti jasno navodilo za uporabo.
3.5.5.4 Napisi iz točk od 3.5.5.1 do 3.5.5.3 morajo biti v slovenskem jeziku.
3.6 Notranja oprema
3.6.1 Dostop do delovnih vrat
3.6.1.1 Prazen prostor, ki se od stranske stene vozila, v kateri so nameščena delovna vrata, razteza 40 cm v notranjost vozila, mora omogočati prost prehod preskusnega telesa z debelino 10 cm, širino 40 cm in višino 70 cm nad tlemi, na katerega je postavljeno drugo preskusno telo z isto debelino, a s širino 55 cm in višino 70 cm. Oba dela preskusnega telesa morata biti v isti ravnini. Medsebojni bočni zamik obeh delov je dovoljen pod pogojem, da je ta zamik ves čas preskusa v isto smer. Dvodelno preskusno telo je treba med premikanjem iz izhodiščnega položaja do točke, kjer se dotakne prve stopnice, držati vzporedno z odprtino vrat. Izhodiščno lego določa točka, kjer se proti notranjosti vozila obrnjena ploskev preskusnega telesa dotika tangente zunanje odprtine vrat. Na to je treba preskusno telo držati pravokotno na predvideno pot uporabnika prehoda (potnika).
3.6.1.2 Potem, ko se dvodelno preskusno telo premakne za 40 cm iz svoje izhodiščne lege, se mora pri nadaljnjem pomikanju vedno dotikati poda vozila. Z valjem za kontrolo prostega prostora prehoda je treba preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za dostopnost od navpične ravnine preskusnega telesa do prehoda.
3.6.1.3 Potreben prosti prostor za premikanje dvodelnega preskusnega telesa ne sme vključevati prostora, ki se nahaja 30 cm pred neobremenjeno sedežno blazino sedeža pa do najvišje točke blazine.
3.6.1.4 Preklopni sedeži morajo biti pri ugotavljanju tega prostora v položaju uporabe sedeža.
3.6.2 Dostop do zasilnih vrat
3.6.2.1 Prazen prostor med prehodom in odprtino zasilnih vrat mora omogočati premikanje preskusnega telesa v pokončni (navpični) legi. Preskusno telo sestavlja dvodelen valj, ki ima spodaj do višine 70 cm nad podom premer 30 cm, naprej do skupne višine 140 cm pa premer 55 cm.
3.6.2.2 Osnovna ploskev spodnjega valja mora ležati v projekciji zgornjega valja.
3.6.2.3 Če se vzdolž prehoda nahajajo preklopni sedeži, morajo biti pri preskusu ti v položaju uporabe.
3.6.2.4 Za odobritev voznikovih vrat kot zasilnega izhoda za potnike morajo ta vrata ustrezati:
3.6.2.4.1 vsem predpisom o merah odprtine vrat in dostopnosti do njih ali
3.6.2.4.2 predpisom o merah zasilnih vrat po točki 3.5.3.1 in zahtevam točke 3.5.2.4.2 ter omogočati prost prehod med voznikovim sedežem in voznikovimi vrati.
3.6.2.5 Če so vrata na nasprotni strani od voznikovih vrat, in če je poleg voznikovega sedeža še sedež za potnika, veljajo za vrata predpisi točke 3.6.2.4.
3.6.3 Dostop do zasilnih izhodov v oknih
3.6.3.1 Pred vsakim oknom, ki služi kot zasilni izhod, mora biti prostor brez ovir s površino najmanj 2300 cm2, globok 43 cm in širok 60 cm. Vogali tega prostora so lahko zaobljeni s polmerom največ 25 cm.
3.6.4 Dostop do zasilnih izhodov skozi strešno loputo
Zasilni izhod skozi strešno loputo se mora nahajati nad sedežem ali nekim drugim delom, ki omogoča vzpenjanje do zasilnega izhoda.
3.6.5 Prehodi
3.6.5.1 V vozilih za javni prevoz potnikov morajo biti prehodi tako dimenzionirani, da omogočajo prosto premikanje preskusnega telesa, ki ga sestavljata dva soosna valja, ki ju povezuje narobe obrnjen prisekani stožec z naslednjimi merami (v cm):

Premer spodnjega valja:                                       30
Višina spodnjega valja:                                       90
Premer zgornjega valja:                                       45
Višina zgornjega valja:                                       30
Skupna višina:                                               150

Premer zgornje ploskve zgornjega valja je lahko zmanjšan na 30 cm, če je zgornji rob valja posnet pod kotom največ 30°.
3.6.5.2 V prehodu je lahko tudi ena ali več stopnic, če nobena stopnica ni nižja od 15 cm in ne višja od 25 cm. Najmanjša globina stopnice naj bo 20 cm. Širina stopnice ne sme biti manjša od efektivne širine prehoda na zgornjem robu stopnice.
3.6.5.3 Zasilni sedeži, ki omogočajo potnikom sedenje v prehodu, niso dovoljeni.
3.6.6 Stopnice pri delovnih vratih
3.6.6.1 Vrednosti za največjo višino, najmanjšo globino in najmanjšo koristno globino*) stopnic so:

*) Koristna globina stopnice je v smeri dostopa izmerjena vodoravna razdalja med zunanjim robom površine stopnice in navpično projekcijo zunanjega roba naslednje stopnice.
Opomba: Pri zaprtih delovnih vratih morajo biti izvlečne stopnice popolnoma uvlečene v notranjost karoserije.
3.6.6.2 Višina prve stopnice nad cestiščem se meri pri neobremenjenem vozilu, pri čemer mora tlak zraka v avtopnevmatikah ustrezati zahtevam proizvajalca za tehnično dovoljeno skupno maso vozila.
3.6.6.3 Vsaka stopnica mora imeti površino najmanj 800 cm2.
3.6.7 Sedeži za potnike
3.6.7.1 Mere sedežev
3.6.7.1.1 Najmanjše mere sedeža, merjene od navpične ravnine, ki poteka skozi središčno točko tega sedeža (cm):

3.6.7.2 Razmik med sedeži
3.6.7.2.1 Če so sedeži postavljeni v isto smer, mora biti vodoravna razdalja med prednjo stranjo naslona nekega sedeža in zadnjo stranjo naslona sedeža pred njim, merjena v višini nad zgornjo površino sedežne blazine in do višine 62 cm nad podom, najmanj 65 cm.
3.6.7.2.2 Vse meritve je treba opraviti v navpični ravnini, ki poteka skozi središčno točko vsakega sedeža. Pri tem mora biti sedež neobremenjen.
3.6.7.2.3 Pri sedežih, ki so obrnjeni drug proti drugemu, mora biti razdalja med obema prednjima stranema naslonov, merjena preko najvišjih točk sedežnih blazin, najmanj 130 cm.
3.6.7.2.4 Pri sedežih, pred katerimi je postavljena prečna pregradna stena, mora biti v vodoravni smeri med prednjim robom sedežne blazine in pregrado najmanj 28 cm praznega prostora. V višini 10 cm nad podom mora biti ta prostor povečan na 35 cm, in sicer z odprtino v pregradi ali z zamikom prostora nazaj (pod navpično projekcijo prednjega roba sedežne blazine) ali s kombinacijo obeh načinov. V primeru zamika prostora nazaj mora ravnina, ki omejuje ta prostor z zadnje strani, potekati poševno od višine 10 cm nad podom tangencialno na prednji rob sedežne blazine.
3.6.7.3 Prostor nad sedeži
Nad vsakim sedežem mora biti najmanj 90 cm praznega prostora, merjeno od najvišje točke sedežne blazine pa do višine najmanj 135 cm nad tistim delom poda vozila, kjer se nahajajo noge sedečega potnika. Ta prostor se mora raztezati preko celotne navpične projekcije sedežne površine in površine, predvidene za noge potnika. V ta prostor lahko štrli samo naslon drugega sedeža.
3.7 Notranja razsvetljava
3.7.1 Električna notranja razsvetljava mora biti predvidena za:
3.7.1.1 vse prostore za potnike;
3.7.1.2 stopnice;
3.7.1.3 dostop do izhodov;
3.7.1.4 vse napise v notranjosti in naprave za odpiranje izhodov, ki se nahajajo v notranjosti vozila, in
3.7.1.5 vse prostore, kjer se nahajajo kakšne ovire.
3.8 Oprijemno drogovje in ročaji
3.8.1 Splošni predpisi
3.8.1.1 Oprijemno drogovje in ročaji morajo biti dovolj trdni.
3.8.1.2 Izvedeni in montirani morajo biti tako, da niso nevarni potnikom.
3.8.1.3 Presek oprijemnega drogovja in ročajev mora biti tak, da ga potnik lahko prime in trdno drži. Nobena mera ne sme biti manjša od 2 cm in ne večja od 4,5 cm, z izjemo ročajev na vratih in sedežih, kjer je najmanjša dovoljena mera 1,5 cm, če druge mere znašajo najmanj 2,5 cm.
3.8.1.4 Prazen prostor med ročajem in sosednjim togim delom karoserije mora biti najmanj 4 cm. Pri ročajih, ki so nameščeni na vratih, je dovoljena najmanjša oddaljenost 3,5 cm.
3.8.2 Varovalne priprave pri stopnicah
Na mestih, kjer obstaja nevarnost, da bi ob močnem zaviranju sedeči potniki lahko padli naprej v stopnišče, mora biti nameščena varovalna priprava. Ta mora biti visoka najmanj 80 cm, merjeno od poda, na katerem počivajo noge potnika, in se mora raztezati od stene vozila proti notranjosti, in to najmanj 10 cm preko vzdolžne simetrale sedeža, na katerem želimo zaščititi potnika, oziroma do najbolj notranjega roba stopnice, če je ta razdalja manjša od prej opisane.
3.8.3 Oprijemni drogovi in ročaji za delovna vrata
3.8.3.1 Odprtine vrat morajo biti na obeh straneh opremljene z ročaji in/ali oprijemnimi drogovi. Pri dvojnih vratih se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če obstaja sredinski ročaj ali oprijemni drog.
3.8.3.2 Oprijemni drogovi in/ali ročaji na delovnih vratih morajo biti tako nameščeni, da jih potnik, ki stoji na cestišču v neposredni bližini avtobusa ali na katerikoli stopnici, lahko prime. Oprijemne točke morajo biti na višini med 80 in 100 cm nad tlemi in merjeno vodoravno:
– oddaljene od zunanjega roba prve stopnice največ 40 cm proti notranjosti vozila v primeru, da potnik stoji na cestišču, oziroma
– v primeru, da potnik stoji na neki stopnici, oddaljene od zunanjega roba te stopnice proti notranjosti vozila za največ 40 cm.
3.9 Mreže za prtljago, zaščita voznika
Voznik mora biti zaščiten pred prtljago, ki bi lahko pri močnem zaviranju padla iz mrež za prtljago.
3.10 Kontrolni pokrovi
Kontrolni pokrovi, ki se nahajajo na podu vozila, morajo biti izvedeni tako, da se njihova lega zaradi tresljajev pri vožnji ne more spremeniti. Naprave za njihovo dviganje oziroma pritrjevanje ne smejo štrleti iz ravnine poda.
3.11 Žarometi za vzvratno vožnjo
Vsa vozila z delovnimi vrati v zadnji steni vozila morajo biti opremljena z žarometi za vzvratno vožnjo, skladno s pravilnikom ECE R 48.
3.12 Zunanja osvetlitev vozila
Vozilo mora biti opremljeno z varnostnimi utripalkami.
4 PRESKUŠANJE VOZIL GLEDE IZVEDBE NADGRADNJE
4.1 Preskušanje vozil glede izvedbe nadgradnje v smislu te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 52.00. Ta pravilnik izhaja iz sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 52.00 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZIL GLEDE IZVEDBE NADGRADNJE
5.1 Homologacija vozil glede izvedbe nadgradnje v smislu te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 52.00. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 43/96).
7 VELJAVNOST
7.1 Ta odredba začne veljati 1. oktobra 1998.