Na podlagi 138. in 153. člena ustave Republike Slovenije, prve alinee drugega odstavka 29. člena in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, 45/94 – odločba Ustavnega sodišča RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) ter 120. člena statuta Občine Hrpelje–Kozina (Uradni list RS št. 33-1613/95)

S tem odlokom se pravno normira ustanovitev krajevnih skupnosti, kot ožjih delov občine, predpiše njihova organizacija in določijo splošna pooblastila ter način pridobitve posebnih pooblastil, ki jih občina zaupa krajevni skupnosti, ali ki jih pridobi na podlagi kakšnega drugega pridobitnega naslova.

Ožji deli občine po tem odloku so krajevne skupnosti, v katerih so organizirani občani posameznega kraja, dela kraja ali več krajev, ne glede na velikost kraja, število prebivalcev ter kategorijo naselja.
Krajevne skupnosti so samostojni pravni subjekti kar zadeva združevanje, razzdruževanje ali povsem samostojno delovanje. O tem statusu se izrekajo občani na zboru občanov v svojem kraju.

Krajevna skupnost se lahko ustanovi, če je to utemeljeno bodisi s prostorskimi ali zgodovinskimi, oziroma upravnimi ali gospodarskimi ali pa kulturnimi razlogi in če je to v interesu prebivalcev tega kraja. Isti pogoji veljajo za razdružitev krajevne skupnosti ali vključitev ali priključitev k drugi krajevni skupnosti.

Krajevna skupnost je ožji del občine, ki obsega naselje ali skupino naselij oziroma naselje mestnega značaja oziroma eno ali več vasi.
Vaška in četrtna naselja so sestavni del krajevne skupnosti s pravico ustanovitve lastne krajevne skupnosti ali izločitve iz sedanje krajevne skupnosti in priključitve k drugi krajevni skupnosti.
Vaško naselje je območje, ki obsega eno vas ali najmanj dva zaselka.
Četrtni predel oziroma naselje je območje, ki obsega mestno četrt ali večji predel, ki ima urbani značaj mestne četrti.

Oblika odločanja v krajevnih skupnostih in njihovih delih je neposredna z referendumom ali na zborih občanov ter posredna, preko organov upravljanja, ki jih podrobneje opredeli statut krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost se lahko organizira v soseske, ki predstavljajo najožje življenjsko ali delovno območje manjšega števila krajanov. Število in območje sosesk se predpiše v statutu krajevne skupnosti na predlog zainteresiranih krajanov.
V soseskah se opravljajo delni zbori občanov po postopku, ki ga predpiše statut krajevne skupnosti.

Za administratina opravila krajevnih skupnosti lahko po potrebi skrbijo službe občinske uprave.

Za reševanje sporov med krajevnimi skupnostmi oziroma vaškimi ali četrtnimi naselji ali soseskami, se ustanovi arbitraža, katere pravnomočna odločitev je za udeležence obvezna.

Krajevne skupnosti so pravne osebe v mejah svojih pristojnosti in sicer:
1. v statusu pravne osebe zasebnega prava, kadar gre za njihovo izvirno pridobljeno premoženje ali pravice in kadar so udeleženi v uradnih postopkih kot stranka pri uveljavljanju in obrambi svojih pravic ali stranka pri urejanju svojega prostora;
2. v statusu pravne osebe s poblastili javnega prava, kadar gre za pooblastilo iz izvirne pristojnosti občine ali druge, z zakonom določene primere.

O ustanovitvi krajevne skupnosti kot ožjega dela občine se izrečejo občani tega območja na zboru občanov svojega kraja.
Kadar gre za vključitev ali priključitev krajev v drugo krajevno skupnost ali k drugi krajevni skupnosti, se o takem statusu odloča na zborih občanov vseh krajev, katerih status se želi spremeniti.
Na zboru občanov mora biti prisotno več kot 5% vseh volilnih upravičencev.
Odločitev zbora občanov je veljavna, če se za predlog izreče več kot polovica na zboru prisotnih občanov.
Ista pravila veljajo, kadar se zbor občanov krajevne skupnosti opravlja na delnih zborih občanov po soseskah.
Dvoje ali več krajevnih skupnosti se lahko združi v novo krajevno skupnost, če se za to na zboru občanov v vsaki krajevni skupnosti izreče večina prisotnih občanov.
Del krajevne skupnosti se lahko izloči in ustanovi kot nova krajevna skupnost, če se za to na zboru občanov v tem delu krajevne skupnosti odloči večina prisotnih občanov.
Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz dosedanje krajevne skupnosti in priključi k sosednji krajevni skupnosti, če se za to v tem delu krajevne skupnosti in v krajevni skupnosti, kateri se ta del krajevne skupnosti želi priključiti, na zboru občanov izreče večina prisotnih občanov.
Vsak občan z volilno pravico mora biti o času, kraju in predmetu odločanja na zboru občanov pismeno obveščen na dom, najkasneje 7 dni pred zborom občanov.

Podlaga za izvedbo zbora občanov je:
1. formalna iniciativa najmanj petih občanov predmetnega območja, na katerem se naj izvede zbor občanov; ali
2. sklep občinskega sveta, ali
3. iniciativa župana.
Vse zbore za ustanovitev krajevnih skupnosti skliče in organizira:
– župan,
– predsednik krajevne skupnosti.
Za izvedbo organizacije lahko sklicatelj pooblasti ustrezno fizično ali pravno osebo (notranje ali zunanje sodelavce).

Na podlagi rezultata zbora občanov občinski svet ugotovi, ali je volja občanov, da živijo organizirano v določeni krajevni skupnosti ali ne.
Kolikor so se občani odločili, da bodo organizirani v določeni krajevni skupnosti je občinski svet dolžan sprejeti odlok o ustanovitvi take krajevne skupnosti in predpisati posebna določila, ki zadevajo to območje, ter določiti na predlog teh občanov meje njihove krajevne skupnosti, vključno s hišnimi številkami, ki so znotraj meja krajevne skupnosti. Tak odlok se sprejme z dvetretjinsko večino vseh svetnikov občinskega sveta.
Ob ustanovitvi nove krajevne skupnosti je možno, da ostanejo nekateri kraji, ki niso del nove krajevne skupnosti, izven krajevne skupnosti; zaradi nove teritorialne razdelitve pa ne morejo ostati niti v dosedanji krajevni skupnosti. Dokler se ti kraji niso sposobni organizirati kot samostojna krajevna skupnost jih je potrebno začasno priključiti k sosednji krajevni skupnosti. O tem odloča občinski svet.
Odlok iz drugega odstavka določi tudi obvezne predpise, ki jih mora krajevna skupnost sprejeti.
Za vse krajevne skupnosti je obvezen sprejem statuta, ki je podlaga za delovanje teh skupnosti.
Začetek postopka za sprejem statuta je obvezen v roku enega meseca po ustanovitvi krajevne skupnosti ali spremembe njenega statusa.
V nasprotnem primeru ga lahko uvede občinski svet in po potrebi predpiše začasna statutarna določila do sprejema statuta krajevne skupnosti. Kolikor ni statut krajevne skupnosti sprejet v roku enega leta po ustanovitvi krajevne skupnosti, lahko začne občinski svet postopek za ukinitev ali preobrazbo take krajevne skupnosti, na predlog župana.

Krajevna skupnost lahko v skladu s predpisi in pooblastili javnega in zasebnega prava opravlja lokalne zadeve splošnega pomena za svoje območje, pridobiva in samostojno razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ki se ne financirajo iz občinskega proračuna ter odloča o financiranju lastnih naložb v skladu z zakonom, občinskimi predpisi in v okviru prenesene pristojnosti, ki se za vsak primer posebej določi s posebnim občinskim predpisom.
Za zadovoljevanje potreb svojih občanov opravlja krajevna skupnost naslednje krajevne naloge v okviru pooblastil občine:
– upravlja premoženje krajevne skupnosti, samostojno in v skladu s pooblastili,
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj svojega območja,
– ustvarja pogoje za gradnjo objektov stanovanjskega, infrastrukturnega, gospodarskega in drugega pomena ter priprave zemljišča za te posege,
– v okviru svoje pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne zadeve,
– skrbi za varstvo svojega okolja, varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov ter drugih dobrin komunalnega pomena,
– skrbi za opravljanje nadzora pri vzdrževanju krajevnih vodovodnih in energetskih objektov komunalnega pomena na svojem območju,
– skrbi za pospeševanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter ostalih družbenih dejavnosti na svojem območju,
– skrbi za pospeševanje amaterskega in tekmovalnega športa, rekreacije, turizma, kulture in podobnih dejavnosti na svojem območju v skladu z občinskimi načrti,
– skrbi za gradnjo, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in poti na svojem območju ter ustvarja pogoje za uresničevanje takih posegov v okviru svojih možnosti,
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami v svoji režiji ali pod svojim pokroviteljstvom,
– skrbi za red na svojem območju in sicer neposredno ali posredno,
– skrbi za izvajanje požarne varnosti in reševalne pomoči na svojem območju,
– zagotavlja izvensodno poravnavo sporov pred svojim poravnalnim svetom,
– skrbi za intervencije v primeru elementarnih nesreč ali podobnih dogodkov,
– skrbi, da je organizirana pokopališka in pogrebna služba za njeno območje,
– ureja druge krajevne zadeve splošnega oziroma javnega pomena iz svoje pristojnosti.
Krajevna skupnost sprejme statut na podlagi občinskega statuta in drugih enakovrednih predpisov; druge akte s katerimi organizira svoje delo in status pa na podlagi svojega statuta.
Krajevna skupnost samostojno odloča na zboru občanov o potrebi razpisa referenduma za krajevni samoprispevek, skladno z občinskimi predpisi.

Krajevne skupnosti delujejo preko svojih organov, katerih organizacijo, pristojnosti in obliko predpisuje statut krajevne skupnosti, skladno s predpisi.
Najvišji organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ima liho število članov. V njem mora biti zagotovljena zastopanost vsake vasi ali kraja z najmanj enim članom, odvisno od velikosti kraja.
Število članov sveta krajevne skupnosti se predpiše v statutu krajevne skupnosti.
Za novonastale krajevne skupnosti predpiše število članov sveta krajevne skupnosti občinski svet v odloku o ustanovitvi te krajevne skupnosti.

Prve volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan, vse ostale pa svet krajevne skupnosti, najmanj 40 in največ 60 dni pred iztekom svojega mandata; isto velja za nadomestne in predčasne volitve.
Kolikor svet krajevne skupnosti ne razpiše rednih volitev niti v roku 40 dni pred iztekom svojega mandata, ima to pravico storiti župan po istem postopku, kot za predčasne volitve v svet krajevne skupnosti.
Volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo po postopku, ki je smiselno enak postopku za volitve v občinski svet, skladno z večinskim načelom. Podrobnosti in organizacijo predpisujejo posebni občinski predpisi iz pristojnosti občinskega sveta in župana.
Svet krajevne skupnosti veljavno zaseda, če je na seji prisotna več kot polovica vseh članov sveta oziroma dve tretjini članov, kadar gre za odločanje z dvetretjinsko ve- čino.
Odločitve sveta krajevne skupnosti so veljavne, kadar je na seji prisotnih več kot polovica vseh članov in kadar se o predlogu izreče več kot polovica prisotnih članov sveta krajevne skupnosti, razen, kadar gre za statusna vprašanja in sprejem statuta krajevne skupnosti, ko je potrebna za odločanje dvetretjinska večina vseh članov sveta.
Člani sveta krajevne skupnosti izvolijo izmed sebe predsednika sveta krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti ima izvirne pristojnosti iz pristojnosti sveta krajevne skupnosti, kadar gre za izjemne razmere na območju krajevne skupnosti in kadar grozi neposredna škoda ali kadar je delo zaradi protipravnosti tako moteno, da bodo nastale prej omenjene posledice.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je izvršni organ vseh odločitev iz pristojnosti sveta krajevne skupnosti in iz lastne pristojnosti. Nezakonite akte ali dejanja lahko zadrži in predlaga ponovno odločanje ali v končni fazi ustavni spor, če nezakonitost ali protiustavnost nista odpravljeni.

V statutu krajevne skupnosti so lahko določene soseske, ki so organizirane na krajevnem principu (ožji bivalni ali delovni okoliš). Pristojnosti soseske določi statut krajevne skupnosti.
Predsednika soseske izvolijo izmed sebe prebivalci soseske, na prvem sestanku, ki ga skliče predsednik sveta krajevne skupnosti. Kolikor tega ne storijo, ga začasno imenuje svet krajevne skupnosti z istim učinkom, kot da bi ga izvolili prebivalci soseske izmed sebe. Ukrep traja toliko časa, dokler prebivalci soseske presednika soseske ne izvolijo.

V statutu krajevne skupnosti mora biti določena organizacija in delovanje poravnalnega sveta v krajevni skupnosti, kot neobveznega mirovnega organa.
Naloga poravnalnega sveta v krajevni skupnosti je, da rešuje spore med občani s svojega območja na podlagi izvensodnega poravnavanja. Poravnalni svet posluje po splošnih procesnih predpisih.
Sporazum, ki je sklenjen pred poravnalnim svetom je za stranke obvezujoč, razen, če ga katerakoli stranka ne izpodbija pred sodiščem, po pravilih o izpodbojnosti pravnih poslov, zaradi bistvenih napak, ki se jih v času sklepanja poravnave ni zavedala ali mogla zavedati.
Sporazum pred poravnalnim svetom mora imeti obvezno klavzulo, da je sporazum izvršilni naslov za uveljavitev sporazuma med strankami.
Poravnalni svet vodi predsednik ob sodelovanju dveh članov.
Predsednika in člane poravnalnega sveta imenuje svet krajevne skupnosti izmed uglednih občanov v krajevni skupnosti.
Poravnalni svet je stalni organ krajevne skupnosti.
Postopek pred poravnalnim svetom je prostovoljen.

Izvensodni spori med krajevnimi skupnostmi se lahko rešujejo potom arbitraže.
Arbitražo sestavlja enako število predstavnikov krajevnih skupnosti, katerih spori se rešujejo. Enega ali dva predstavnika imenuje občinski svet, da se zagotovi liho število članov arbitraže z občinske liste arbitrov. Vsi ti predstavniki soglasno izvolijo zunanjega, neodvisnega in nezainteresiranega člana, ki predseduje arbitraži brez pravice odločanja o zadevi in rešitvi spora. Predsedujoči arbitraži lahko zadrži objavo odločitve, če je očitno, da bodo z njo bistveno kršene temeljne ustavne pravice ter zahteva od arbitraže ponovno odločanje. Če je odločitev arbitraže nespremenjena, lahko predsedujoči predlaga predsedniku sveta krajevne skupnosti, da poda pobudo za ustavni spor. Isto lahko predlaga županu občine.
Spori so lahko dvostranski ali večstranski.
Za postopek pred arbitražo veljajo splošni procesni predpisi.
Odločitev arbitraže je izvršilni naslov (kar mora biti v odločitvi izrecno navedeno) in obvezujoč akt, če se v določenem procesenem roku ne sproži pred pristojnim sodiščem ustrezni spor.

Viri financiranja krajevnih skupnosti so:
1. sredstva iz občinskega proračuna,
2. lastna sredstva,
3. sredstva iz samoprispevka,
4. sredstva iz naslova krajevne rente,
5. sredstva iz naslova investicijskih posegov,
6. združevanje sredstev za skupne naložbe,
7. prostovoljni prispevki (tudi v delu, naturalnih dajatvah in odstopu pravic),
8. donacije katerihkoli pravnih ali fizičnih subjektov,
9. drugi viri.

Krajevna skupnost lahko dobi posebna sredstva iz občinskega proračuna le na podlagi potrjenega letnega plana razvoja kraja in finančne strukture ostalih sredstev za izvedbo konkretne investicije ali dela.
V finančno strukturo štejejo tudi nedenarni prispevki, ki lahko ustvarjajo dodatno vrednost, ali predstavljajo drugačno obliko uporabne vrednosti.

Plan razvoja krajevne skupnosti mora predvideti vire črpanja sredstev za realizacijo izvedbenega načrta.
Vse ostale podrobnosti mora predvideti akt iz 19. člena tega odloka.

Kadar krajevna skupnost opravlja poverjeni del nalog iz izvirne pristojnosti občine je obvezna potrditev teh aktov s strani občinskih organov v skladu s statutarnimi pristojnostmi.
V vseh drugih primerih imajo pristojni občinski organi pravico nadzora nad skladnostjo dela krajevne skupnosti z občinskimi predpisi ali drugimi akti.

Ta odlok se sprejme po postopku, ki velja za sprejem ter spremembe statuta Občine Hrpelje-Kozina in ima isto veljavo kot statut.
Ugotovi se, da s sprejemom tega odloka prenehajo veljati določila 6., 8., 44. in 45. člena statuta Občine Hrpelje-Kozina ter vsa določila statuta in ostalih občinskih predpisov, ki niso skladna s tem odlokom.

Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.