Na podlagi 3., 4. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, 32/93), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 12/93 in 66/93) ter 16. člena statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 28/95 in 35/95) je Občinski svet občine Sežana na seji dne 19. 9. 1 996 sprejel
O D L O K
o javni kanalizaciji v Občini Sežana
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja ravnanje z odpadnimi vodami na območju Občine Sežana, ki obsega odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Z odvajanjem odpadnih voda se razume odvod po kanalu in odvažanje s cisternami.
Pod čiščenjem odpadnih voda se razume predčiščenje oziroma nevtralizacija v industrijskih in drugih obratih in prečiščevanje na centralni čistilni napravi ali lokalnih čistilnih napravah.
2. člen
Objekti in naprave javne kanalizacije so lastništvo občine.
3. člen
Kanalizacijske naprave javnega značaja so tudi objekti in naprave, ki služijo za odvajanje padavinskih voda iz naselij, kjer je zasnova in zgrajen ločen sistem za odvajanje padavinskih voda.
4. člen
Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja in gospodari upravljalec javne kanalizacije s katerim občina sklene pogodbo o upravljanju in gospodarjenju z infrastrukturnimi objekti ali koncesijsko pogodbo o izgradnji in upravljanju infrastrukturnih objektov.
5. člen
Za javno kanalizacijo po tem odloku se štejejo:
– zbirni kanali z revizijskimi jaški
– razbremenilniki visokih voda
– zadrževalni bazeni visokih voda
– črpališča odpadnih in padavinskih voda
– čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda in
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.
6. člen
Uporabnik javne kanalizacije je lastnik ali upravljalec objekta, ki je s spojnim kanalom priključen na javno kanalizacijo.
7. člen
Hišna kanalizacija in spojni kanal, to je kanal od zgradbe do javne kanalizacije ter naprave za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, ki služijo enemu uporabniku (notranja kanalizacija), so v upravljanju lastnikov, oziroma upravljalcev zgradb in nimajo značaja javne kanalizacije.
8. člen
Upravljalec javne kanalizacije ima pri upravljanju in gospodarjenju z javno kanalizacijo predvsem naslednje naloge:
– skrbi za nemoteno delovanje javne kanalizacije
– vzdržuje javno kanalizacijo
– skupaj z občino izdela program razvoja in skrbi za razvoj javne kanalizacije
– vodi kataster javne kanalizacije
– izdaja smernice in soglasja skladno s tem odlokom in tehničnim pravilnikom
– spremlja kvaliteto in stopnjo onesnaženosti odpadnih voda
– skrbi za priključevanje na javno kanalizacijo.
9. člen
Z notranjo kanalizacijo upravljajo lastniki ali upravljalci objektov. Upravljalci so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih voda ob stalno izpolnjenih predpisanih pogojih za izliv odpadnih voda v javno kanalizacijo.
II. GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE
10. člen
Kdor namerava graditi kanalizacijo, si mora pridobiti za načrtovanje smernice upravljalca javne kanalizacije, za priključitev na javno kanalizacijo pa soglasje.
Javno kanalizacijo se lahko načrtuje in gradi samo v skladu z generalnim načrtom kanalizacije, ki mora biti usklajen z urbanističnim načrtom naselja.
11. člen
Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko izvaja le izvajalec, ki je registriran za tovrstne gradnje.
Spojni kanal lahko zgradi vsakdo. Izjavo o pravilni izvedbi poda nadzorni organ.
12. člen
Kdor namerava graditi javno kanalizacijo ali spojni kanal, mora gradnjo priglasiti upravljalcu javne kanalizacije najmanj 8 dni pred začetkom gradnje.
13. člen
Kdor zgradi javno kanalizacijo, mora najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja, oziroma najkasneje v treh mesecih po zgraditvi, predložiti upravljalcu javne kanalizacije izvršilni načrt in predati kanalizacijo v upravljanje.
Upravljalec javne kanalizacije mora v navedenih rokih iz prvega odstavka tega člena prevzeti zgrajeno javno kanalizacijo v upravljanje in jo vnesti v kataster javne kanalizacije.
14. člen
Kdor namerava graditi neposredno ob javni kanalizaciji, si mora pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi objektov, ki bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali normalno vzdrževanje kanalizacije.
15. člen
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela na objektih ali na površinah ob javni kanalizaciji, mora pri izvajanju teh del skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije.
V primeru trajne spremembe nivelete terena mora povzročitelj take spremembe poskrbeti za prilagoditev javne kanalizacije novemu stanju na terenu.
Gradbena dela, pri katerih se poseže na javno kanalizacijo, lahko izvaja le upravljalec javne kanalizacije, oziroma drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom upravljalca javne kanalizacije.
16. člen
Kdor vloži svoja denarna ali materialna sredstva za zgraditev javne kanalizacije, s tem ne pridobi razpolagalne pravice nad kanalizacijo, lahko pa pridobi pravico do gospodarjenja z zgrajeno kanalizacijo za določeno časovno obdobje v razmerju z vloženimi sredstvi.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
17. člen
Investitor objekta si mora k lokaciji objekta, na območju, kjer je načrtovana javna kanalizacija, pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije o pogojih priključitve objekta na javno kanalizacijo. Tako soglasje je potrebno tudi v primerih, ko se lokacijske pogoje opredeli v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Priključitev na javno kanalizacijo se izvrši pred izdanim uporabnim dovoljenjem za objekt.
Upravljalec javne kanalizacije mora izvršiti priključitev v roku 15 dni po prejemu vloge.
Upravljalec javne kanalizacije ne sme odkloniti soglasja k lokaciji kadar objekta iz tehničnih razlogov ni možno priključiti na javno kanalizacijo.
18. člen
Lastniki in upravljalci zgradb na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija morajo poskrbeti za priključitev zgradb na javno kanalizacijo najpozneje v enem letu po njeni zgraditvi oziroma po enem letu od uveljavitve tega odloka.
19. člen
Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo mora bodoči koristnik plačati prispevek in stroške priključitve. Pogoje za priključitev in višino prispevka določi upravljalec javne kanalizacije po merilih, ki jih sprejme občinski svet. O tem skleneta bodoči koristnik in upravljalec javne kanalizacije posebno pogodbo.
Prispevek je namenski finančni vir občine za graditev ali rekonstrukcijo javne kanalizacije.
20. člen
Neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo izvede upravljalec javne kanalizacije na stroške investitorja oziroma bodočega koristnika ali drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika upravljalca javne kanalizacije.
Praviloma ima vsaka zgradba en spojni kanal oziroma en priključek na javno kanalizacijo.
Upravljalec oziroma lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov oziroma upravljalcev po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo, razen v izjemnih primerih in z izrecnim soglasjem upravljalca javne kanalizacije.
21. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v svojem tehnološkem postopku, morajo imeti na spojnem kanalu pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje oziroma nevtralizacijo tehnoloških odpadnih voda in kontrolni jašek, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih voda in odvzemati vzorce odpadne vode.
Velikost, opremo in rok zgraditve kontrolnega jaška določi upravljalec javne kanalizacije v skladu s tehničnim pravilnikom z normativi o javni kanalizaciji, ki so izvedbeni predpis tega odloka. Uporabnike iz prvega odstavka tega člena določi občinski svet na predlog upravljalca javne kanalizacije.
22. člen
Iz kontrolnega jaška v javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati odpadnih voda v naslednjih primerih:
– če ima odpadna voda temperaturo nad 40 °C
– če odpadna voda vsebuje strupene snovi, naftne derivate ali organska topila
– če odpadna voda vsebuje radioaktivne snovi, brusilne snovi ali je prisotna vsebnost kovin
– če ima odpadna voda faktor kislosti oziroma bazičnosti raztopine (pH) pod vrednostjo 6,5 ali nad vrednostjo 9
– če odpadna voda vsebuje vnetljive ali eksplozivne snovi ali nevarne mikroorganizme.
Podrobnejša določila o mejnih vrednostih snovi, ki jih sme vsebovati odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, določa tehnični pravilnik z normativi o javni kanalizaciji.
23. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in izvirov podtalnice.
24. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odlagati trdih odpadkov, ki so z odlokom o ravnanju z odpadki opredeljeni kot komunalni ali posebni odpadki.
25. člen
Na kanalizacijo za odvajanje samih padavinskih voda ni dovoljeno priključiti kanalizacije za odvajanje odpadnih voda.
26. člen
Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možno priključiti objekt ni dovoljeno graditi greznic.
27. člen
Upravljalec javne kanalizacije lahko zavrne izdajo soglasja za priključitev in samo priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo v naslednjih primerih:
– v primerih iz 22. člena tega odloka
– če bi novi priključek povzročil motnje v obratovanju javne kanalizacije
– če odpadne vode vsebujejo take snovi, ki jih ne bi bilo mogoče očistiti
– če je spojni kanal zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno.
28. člen
Lastnosti odpadnih voda v kontrolnih jaških uporabnikov iz 21. člena se kontrolirajo mesečno z rednimi analizami. Analize lahko izvajajo sami, če so zato strokovno usposobljeni, sicer jih izvajajo pooblaščene pravne osebe na stroške koristnikov javne kanalizacije. O tem se vodi dnevnik.
V primerih suma, da posamezni koristnik javne kanalizacije odvaja v javno kanalizacijo odpadne vode, ki ne ustrezajo veljavnim predpisom, lahko upravljalec javne kanalizacije zahteva izredno analizo. Če so rezultati izredne analize neugodni za koristnika javne kanalizacije, nosi stroške koristnik. Če so rezultati izredne analize v dovoljenih mejah nosi stroške upravljalec javne kanalizacije.
IV. PRIKLJUČITEV NA GREZNICE
29. člen
Na območjih, kjer še ni zgrajena javna kanalizacija se morajo odpadne vode zbirati v greznicah. Gradnja greznic mora biti v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Greznice morajo biti zgrajene tako, da se odpadna voda ne razliva po terenu in ne pronica v podtalje. Greznice so del notranje kanalizacije.
30. člen
Greznice morajo biti obvezno praznjenje po programu, ki ga izdela upravljalec javne kanalizacije.
Odpadne vode in gošče iz greznic se morajo prečistiti na čistilni napravi.
Odpadne vode in gošče iz individualnih greznic, ki ne vsebujejo škodljivih snovi za naravo, se smejo uporabljati za gnojenje kmetijskih površin, vendar ne na območjih, ki spadajo v prvi in drugi (v najožji in ožji) varstveni pas vodnih virov.
31. člen
Praznenje greznic izvaja upravljalec javne kanalizacije ali drugi izvajalec po programu o praznjenju greznic in pod kontrolo upravljalca javne kanalizacije.
32. člen
Upravljalec javne kanalizacije mora voditi o greznicah posebno evidenco, iz katere je razvidno:
– lastništvo
– lokacija greznice
– velikost greznice
– kakšna je greznica (vodotesna, nevodotesna)
– datum praznjenja.
33. člen
V vseh naseljih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je tehnično izvedljivo, se morajo vsi uporabniki individualnih greznic priključiti na javno kanalizacijo najpozneje v enem letu po izgradnji kanalizacije. Če je obstoječa greznica vodotesna se lahko uporablja kot pretočni jašek, sicer jo mora uporabnik opustiti.
V. PLAČEVANJE STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
34. člen
Koristniki javne kanalizacije in uporabniki individualnih greznic so dolžni plačevati storitve odvajanja odpadnih voda.
Ceno za odvajanje odpadnih voda (kanalščino) po kanalu ali s cisterno določi občinski svet na podlagi utemeljenega predloga upravljalca javne kanalizacije, če z zakonom ali uredbo vlade ni določeno drugače.
Osnova za obračun odvedene odpadne vode pri odvajanju v kanalizacijo je količina porabljene pitne ali tehnološke vode, ki se meri z merilno napravo; pri greznicah pa količina izpraznjene mase.
V primerih, ko merilna naprava ni vgrajena in v primerih oskrbe s pitno vodo iz lastnega vira, se količina odpadne vode izračuna na osnovi povprečne porabe pitne vode na prebivalca v občini.
35. člen
Koristniki javne kanalizacije in uporabniki individualnih greznic so dolžni plačevati storitve čiščenja odpadnih voda.
Delež stroškov vsakega posameznega koristnika se določi na podlagi ugotovljene količine porabljene pitne in tehnološke vode ter stopnje onesnaženosti odpadne vode. To velja pri odvodnjavanju v kanalizacijo. Pri greznicah se obračunava količina izpraznjene mase.
Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja v skladu s tehničnim pravilnikom in normativi o javni kanalizaciji.
36. člen
Ceno za čiščenje odpadne vode določi občinski svet na podlagi utemeljenega predloga upravljalca ČN z upoštevanjem kriterijev iz 35. člena tega odloka, če z zakonom ali uredbo vlade ni določeno drugače.
Sredstva se zbirajo v proračunu Občine Sežana do sprejema meril in kriterijev za plačilo vseh denarnih obveznosti uporabnikov javne kanalizacije skladno s 43. členom tega odloka, ko se lahko določi drugačen način zbiranja sredstev.
37. člen
Koristniki čistilne neprave, ki pripeljejo odpadno vodo v čiščenje na čistilno napravo so dolžni plačati enako ceno storitve čiščenja kot koristniki javne kanalizacije in individualnih greznic po m3 .
VI. NADZORSTVO
38. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo komunalni, zdravstveni in vodnogospodarski inšpektorji, pristojni občinski organ za komunalne zadeve in pooblaščeni delavci upravljalca javne kanalizacije.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
39. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje upravljalec javne kanalizacije, če:
– ravna v nasprotju z 8. členom odloka
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena odloka
– ravna v nasprotju s 27. členom odloka
– ravna v nasprotju s 30. členom odloka
– ravna v nasprotju z 31. členom odloka
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev tudi odgovorna oseba upravljalca javne kanalizacije.
40. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje gospodarska družba, druga pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik če:
– ravna v nasprotju z 9. členom odloka
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena odloka
– ravna v nasprotju z 11. členom odloka
– ravna v nasprotju z 12. členom odloka
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena odloka
– ravna v nasprotju s 14. členom odloka
– ravna v nasprotju s 15. členom odloka
– ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 17. člena odloka
– ravna v nasprotju z 18. členom odloka
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena odloka
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 21. člena odloka
– ravna v nasprotju z 22. členom odloka
– ravna v nasprotju s 23. členom odloka
– ravna v nasprotju s 24. členom odloka
– ravna v nasprotju s 25. členom odloka
– ravna v nasprotju s 26. členom odloka
– ravna v nasprotju z 29. členom odloka
– ravna v nasprotju z 32. členom odloka.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Tehnični pravilnik z normativi o javni kanalizaciji se sprejema skupaj s tem odlokom in je njegov sestavni del.
Tehnični pravilnik z normativi določa:
– smernice za projektiranje in graditev kanalizacije
– pogoje za priključitev na javno kanalizacijo
– normative o sestavi odpadnih voda, ki se smejo odvajati v javno kanalizacijo
– metodologijo za ugotavljanje stopnje onesnaženosti odpadne vode
– način zaračunavanja storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda
– način zagotavljanja obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in notranje kanalizacije
– kataster kanalizacijskih naprav.
42. člen
Upravljalci določenih delov kanalizacije, ki imajo javni značaj, morajo le to predati v upravljanje upravljalcu javne kanalizacije v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka. Primopredaja se opravi zapisniško.
43. člen
Občinski svet občine Sežana sprejme v roku enega leta od uveljavitve tega odloka naslednje akte:
1. Program razvoja javne kanalizacije
2. Program praznjenja greznic
3. Merila in kriterije za plačilo vseh denarnih obveznosti uporabnikov javne kanalizacije.
Razvoj in širitev javnega kanalizacijskega omrežja se podrobno opredeli v programu razvoja, širitev se izvaja postopoma, območja širitve se določi s sklepom, ki ga sprejme občinski svet.
44. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o uporabi kanalizacije, opravljanju kanalizacijskih storitev, o projektiranju in gradnji kanalizacije na območju Občine Sežana (Uradne objave, št. 3/75).
45. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 353-03-2/96
Sežana, dne 19. septembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Sežana
Marko Kosmač, dipl. prav. l. r.
