Na podlagi 16. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 33-1619/95) je svet Krajevne skupnosti Sv. Trojica v Slov. goricah dne 27. maja 1996 sprejel
S T A T U T
Krajevne skupnosti Sv. Trojica v Slov. goricah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Statut Krajevne skupnosti Sv. Trojica v Slov. goricah (v nadaljevanju: statut) določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Krajevne skupnosti Sv. Trojica v Slov. goricah (v nadaljevanju: krajevna skupnost) ter določa organe krajevne skupnosti, njihove pristojnosti, oblikovanje krajevne skupnosti, premoženje in financiranje krajevne skupnosti ter določa druge akte, s katerimi so določene obveznosti in odgovornosti organov krajevne skupnosti ter delo njenih organov.
2. člen
Krajevna skupnost Sv. Trojica v Slov. goricah obsega območja naslednjih naselij: Sv. Trojica v Slov. goricah, Gočova, Osek, Spodnja Senarska, Spodnje Verjane, Zgornja Senarska, Zgornje Verjane in Zgornji Porčič.
3. člen
Krajevna skupnost varuje koristi prebivalstva s svojega območja v okviru ustave, zakonov in soglasjem občine o prenosu pristojnosti na nivo krajevne skupnosti.
4. člen
Krajevna skupnost se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi.
Za medsebojno usklajevanje dejavnosti se lahko krajevne skupnosti med seboj povežejo v neformalnih oblikah.
5. člen
Občani se lahko obračajo s pobudami in pritožbami na svet krajevne skupnosti, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Če ta pritožba ni v pristojnosti krajevne skupnosti, se ta odstopi pristojnemu organu, občana pa o tem obvesti.
6. člen
Krajevna skupnost Sv. Trojica v Slov. goricah je pravna oseba s sedežem na Mariborski cesti 1, 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah.
Krajevna skupnost ima lahko svoj znak. Krajevna skupnost ima pečat pravokotne oblike, velikosti 50 × 20 mm, naslednje vsebine: Občina Lenart, Krajevna skupnost Sv. Trojica v Slov. goricah
V pečat se lahko vnese tudi grb krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost ima lahko svoj praznik oziroma spominske dneve. Krajevna skupnost lahko podeljuje odlikovanja in priznanja.
7. člen
Najvišji organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
II. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
8. člen
Krajevna skupnost preko svojih organov samostojno ureja in opravlja vse zadeve lokalnega javnega pomena določene s statutom Občine Lenart in s tem statutom zlasti še:
– sprejema statut krajevne skupnosti,
– sprejema načrt dela krajevne skupnosti,
– sprejema finančni načrt in zaključni račun,
– daje svoje mnenje in pripombe na občinske prostorske plane z območja krajevne skupnosti,
– sprejema sklepe,
– sodeluje pri izdelavi načrta varstva pred požarom krajevne skupnosti za potrebe občine,
– ureja in upravlja krajevne ceste, javne poti, rekreacijske, druge javne površine in pokopališča,
– ureja druge zadeve javnega pomena z območja krajevne skupnosti,
– sodeluje s službami socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine ter za socialno ogrožene invalide in ostarele,
– pospešuje društveno, turistično in kulturno dejavnost,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– gradi in vzdržuje komunalne objekte, krajevne ceste in javne poti ter druge naprave,
– razpolaga s premoženjem,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj krajevne skupnosti,
– sklepa pogodbe o zagotavljanju finančnih sredstev za izvedbo investicij v komunalno-cestno in drugo infrastrukturo,
– skrbi za dosledno izvajanje krajevnega samoprispevka,
– pridobiva in komunalno opremlja stavbna zemljišča, skupaj s skladom stavbnih zemljišč Občine Lenart,
– določa stroške za komunalno opremo zemljišč.
III. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
1. Splošno
9. člen
Organi krajevne skupnosti so: svet krajevne skupnosti, nadzorni odbor, krajevna volilna komisija ter odbori in komisije. Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi in imenuje tudi odbore in komisije tako po fukcionalnem in teritorialnem principu za posamezna specifična območja.
10. člen
Svet krajevne skupnosti se voli za štiri leta. S prenehanjem mandata sveta krajevne skupnosti preneha mandat tudi drugim organom, razen krajevni volilni komisiji, ki ji preneha mandat štiri leta po njenem imenovanju.
11. člen
Svet krajevne skupnosti vodi predsednik sveta, ki ga izvoli svet krajevne skupnosti na prvi seji.
12. člen
Krajevno skupnost predstavlja predsednik sveta krajevne skupnosti, prav tako pa zastopa in odgovarja za krajevno skupnost pred drugimi organi, občani.
13. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko zadrži izvajanje posameznih sklepov sveta krajevne skupnosti, če ugotovi, da so ti v nasprotju z zakoni in statutom krajevne skupnosti ter drugimi akti. Na naslednji seji mora predsednik sveta utemeljiti razloge za zadržanje izvajanja sklepa v pisni obliki.
14. člen
Delo sveta krajevne skupnosti je javno, prav tako njenih organov.
Svet krajevne skupnosti obvešča javnost o svojem delu in njenih organov.
15. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta krajevne skupnosti in drugih organov, ki so zaupne narave.
2. Svet krajevne skupnosti
16. člen
Svet krajevne skupnosti je najvišji organ.
17. člen
Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
– sprejema svoj statut,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– odloča s sklepi,
– daje svoje predloge,
– voli in razrešuje predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti,
– voli in razrešuje nadzorni odbor,
– voli in razrešuje člane odborov in komisij krajevne skupnosti,
– imenuje in razrešuje krajevno volilno komisijo,
– imenuje in razrešuje tajnika krajevne skupnosti v soglasju z županom Občine Lenart,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestila oziroma plače funkcionarjem,
– sodeluje pri izdelavi prostorskih planov in drugih planov razvoja za potrebe občinskega plana,
– sprejema program dela,
– sprejema finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa statut,
– določa stroške komunalne opreme zemljišč in daje soglasje za gradnjo objektov.
18. člen
Svet krajevne skupnosti šteje devet članov.
19. člen
Svet krajevne skupnosti se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
20. člen
Za svet krajevne skupnosti določajo kandidate: politične stranke, volilci s podpisovanjem in občani na zborih volilcev, ko razpiše volitve župan.
21. člen
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v krajevni skupnosti stalno prebivališče.
22. člen
Svet krajevne skupnosti se voli po večinskem načelu.
23. člen
Za volitve sveta krajevne skupnosti se krajevna skupnost razdeli na volilne enote, ki jih določi svet krajevne skupnosti s sklepom.
24. člen
Svet krajevne skupnosti se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta krajevne skupnosti.
Do izvolitve novega predsednika sveta krajevne skupnosti vodi sejo najstarejši član sveta.
25. člen
Svet krajevne skupnosti izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika.
Predsednik sveta predstavlja krajevno skupnost in vodi svet krajevne skupnosti in njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v njegovi odsotnosti ali v njegovi zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega področja.
26. člen
Svet krajevne skupnosti za izvajanje administrativno-tehničnih del in izvajanje sklepov sveta krajevne skupnosti ter njenih odborov in komisij imenuje v soglasju z županom tajnika krajevne skupnosti.
27. člen
Tajnik krajevne skupnosti je za svoje delo odgovoren svetu krajevne skupnosti in njegovemu predsedniku.
28. člen
Kandidata za predsednika sveta krajevne skupnosti predlaga najmanj ena četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju nobeden kandidat ne dobi zahtevane večine se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen po enakem postopku kot je bil imenovan.
Na enak način kot predsednika se voli in razrešuje tudi podpredsednika.
29. člen
Svet krajevne skupnosti se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, mora pa jo sklicati na zahtevo ene četrtine članov in nadzornega odbora.
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik na lastno pobudo ali na predlog najmanj ene četrtine članov sveta ali nadzornega odbora. O sprejemu dnevnega reda odloči svet. Sprejetega dnevnega reda ni mogoče več spreminjati razen, če svet krajevne skupnosti soglasno sprejme njegove spremembe.
30. člen
Svet krajevne skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Svet krajevne skupnosti sprejema sklepe z večino navzočih članov razen, če s tem statutom ni drugače določeno.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako zahteva najmanj ena četrtina članov.
31. člen
Svet krajevne skupnosti ima poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela in postopek odločanja.
Poslovnik sprejme svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Odbori in komisije krajevne skupnosti
32. člen
Svet krajevne skupnosti lahko ustanavlja odbore in komisije za področja, za katera smatra za potrebna, da se specialno obravnavajo, obvezno pa mora imenovati tričlanski nadzorni odbor. Odbori v okviru svojega delovnega področja dajejo predloge in mnenja svetu krajevne skupnosti.
33. člen
Člane odbora izvoli svet krajevne skupnosti izmed svojih članov in občanov s tem, da mora biti predsednik odbora izmed članov sveta krajevne skupnosti.
4. Nadzorni odbor
34. člen
Nadzorni odbor nadzoruje:
– razpolaganje s premoženjem krajevne skupnosti,
– namen in smotrnost porabe sredstev,
– finančno poslovanje.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča svetu krajevne skupnosti o svojih ugotovitvah.
35. člen
Član nadzornega odbora ne mora biti član sveta krajevne skupnosti.
O izvolitvi članov nadzornega odbora se glasuje na podlagi liste kandidatov, ki jo predlagajo najmanj trije člani sveta.
V nadzorni odbor so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.
Predsednika nadzornega odbora izvoli nadzorni odbor na svoji prvi konstitutivni seji izmed sebe.
IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA
36. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so:
– zbor občanov,
– referendum in
– ljudska iniciativa.
37. člen
Zbor občanov krajevne skupnosti razpravlja:
– o problematiki v svoji skupnosti,
– o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– o delu svojih predstavnikov v drugih organih,
– o delu občinskih organov z vidika interesov svoje krajevne skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
38. člen
Zbor občanov skliče predsednik sveta na lastno pobudo, na pobudo sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj 5% volilcev v krajevni skupnosti in na zahtevo župana občine.
Zbor krajanov je potrebno sklicati vsaj enkrat letno za celotno krajevno skupnost. Lahko pa se skliče tudi za posamezna naselja.
39. člen
Svet krajevne skupnosti razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva največ 10% volilcev v krajevni skupnosti.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volilno pravico na območju krajevne skupnosti.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
40. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodi krajevna volilna komisija. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu velja določba zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, za samo izvedbo referenduma pa se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
41. člen
Svet krajevne skupnosti lahko razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena za krajevno skupnost, da se ugotovi volja občanov.
42. člen
Posvetovalni referendum ne zavezuje organov krajevne skupnosti.
Referendum se lahko razpiše le za celotno območje krajevne skupnosti razen za zbiranje sredstev za komunalno urejanje naselij.
43. člen
Najmanj 5% volilcev v krajevni skupnosti lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta krajevne skupnosti oziroma njegovih organov.
Svet krajevne skupnosti mora v roku treh mesecev uvrstiti na sejo sveta krajevne skupnosti v prvem odstavku opredeljeno problematiko.
V. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
44. člen
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in pravice.
Krajevna skupnost mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Svet krajevne skupnosti odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin z dvetretjinsko večino članov sveta krajevne skupnosti.
45. člen
Krajevna skupnost pridobiva prihodke iz lastnih virov in proračuna.
46. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene morajo biti določeni s finančnim načrtom krajevne skupnosti za tekoče leto.
V prihodkih in odhodkih se izkazujejo načrtovani prihodki iz lastnih virov kot so:
– prihodki od proračuna,
– prihodki po pogodbah,
– prihodki od vodarine,
– prihodki od kanalščine,
– prihodki za komunalno opremljenost zemljišč,
– prihodki za komunalo,
– prihodki od pokopališča,
– prihodki pridobljeni od državnega proračuna na podlagi javnih razpisov države,
– drugi prihodki (najemnine od objektov, prostorov itd.).
47. člen
Sredstva krajevnih skupnosti se morajo uporabljati strogo namensko, določeno s finančnim načrtom, ter drugimi akti.
48. člen
Krajevna skupnost sme za izvedbo projektov s področja komunalno-cestne, energetske in druge infrastrukture najemati kredite na podlagi lastne garancije.
49. člen
Za izvajanje finančnega načrta sta odgovorna predsednik sveta in tajnik krajevne skupnosti.
VI. SPLOŠNI AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
50. člen
Svet krajevne skupnosti sprejme statut krajevne skupnosti in poslovnik za delo sveta krajevne skupnosti.
51. člen
Statut je temeljni splošni akt krajevne skupnosti.
52. člen
Poslovnik o delu sveta krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti. S poslovnikom se uredi organizacija in način dela sveta krajevne skupnosti ter njegovih organov ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta krajevne skupnosti.
53. člen
Vse druge zadeve iz svoje pristojnosti svet krajevne skupnosti sprejema s sklepi. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov razen, če s tem statutom ni drugače določeno.
VII. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
54. člen
Sklep o določitvi grba, praznika in drugih atributov krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
55. člen
Predsedniku in članom sveta krajevne skupnosti in tajniku lahko pripada za njihovo delo sejnina, ki jo določa svet krajevne skupnosti.
56. člen
Redne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot volitve v občinske svete.
57. člen
Statut krajevne skupnosti se sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov sveta krajevne skupnosti v dvofazni obravnavi.
58. člen
Statut se spremeni po postopku in načinu kot je bil sprejet.
59. člen
Ta statut začne veljati štirinajst dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, če si je svet krajevne skupnosti pred tem pridobil soglasje občinskega sveta.
Št. 38/96
Sv. Trojica v Slov. goricah, dne 6. septembra 1996.
Predsednik sveta
Krajevne skupnosti Sv. Trojica v Slovenskih goricah
Janez Štrbal l. r.
