Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. oktobra 1996.

Ta zakon določa ukrepe za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov in ukrepe za preprečevanje njihovih škodljivih vplivov na zdravje.

Tobačni izdelki po tem zakonu so cigarete, cigarilosi, cigare, tobak za zvijanje cigaret in za pipe, tobak za žvečenje in za njuhanje.

Javni prostori po tem zakonu so prostori, namenjeni skupni rabi oziroma dejavnostim na področju zdravstva, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, prometa, trgovine, gostinstva, športa in rekreacije ter kulture.
Javni prostori iz prejšnjega odstavka so zlasti čakalnice, sejne sobe, kino dvorane, gledališča, zdravstveni, vzgojno varstveni, izobraževalni, socialni zavodi, gostinski prostori in trgovine, športne dvorane, javna prometna sredstva, dvigala, kabinske žičnice, javna stranišča in drugi prostori, kjer so nekadilci proti svoji volji lahko izpostavljeni cigaretnemu dimu.

Delovni prostor po tem zakonu je vsak zaprt prostor, ki je pod nadzorom delodajalca in kjer se zanj opravljajo dela in storitve.

Za uresničevanje celovite družbene skrbi za varstvo zdravja prebivalcev pred škodljivimi vplivi tobačnih izdelkov skrbi Svet za zdravje pri Vladi Republike Slovenije, ki ima na tem področju zlasti naslednje naloge:
– spremlja vpliv uporabe tobačnih izdelkov na zdravje prebivalcev oziroma skupin ljudi in predlaga ustrezne ukrepe,
– pripravlja programe izobraževanja oziroma osveščanja prebivalcev glede škodljivosti kajenja ter programe odvajanja od kajenja,
– predlaga ukrepe za omejevanje škodljive razvade uporabe tobačnih izdelkov,
– opravlja druge naloge s področja omejevanja uporabe tobačnih izdelkov, ki zahtevajo medpodročno reševanje ali mednarodno sodelovanje.

Katran po tem zakonu je suh, nerazredčen, breznikotinski kondenzat dima, ki nastaja pri kajenju.
Od 1. 1. 1997 je prepovedana izdelava in prodaja cigaret, ki vsebujejo več kot 15 mg katrana na cigareto.
Od 1. 7. 1998 dalje je prepovedana izdelava in prodaja cigaret, ki vsebujejo več kot 12 mg katrana na cigareto.
Minister za zdravstvo podrobneje določi pogoje, ki jih morajo glede zdravstvene ustreznosti izpolnjevati tobačni izdelki.

Vsebnost katrana v cigaretah se ugotavlja po metodi, ki ustreza standardom ISO 4387 in 3400, metoda vzorčevanja po standardu ISO 8243.

Prepovedana je izdelava in prodaja cigaret, ki na škatlici oziroma drugi embalaži nimajo na vidnem mestu natisnjenega podatka o tem, koliko miligramov katrana in nikotina vsebuje posamezna cigareta.
Podatek iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti natisnjen v barvi, ki se razlikuje od podlage, v črkah, ki so velike najmanj 2 mm, tisk pa mora biti širok najmanj 0,3 mm. Opozorila iz 9. člena morajo biti natisnjena v barvi, ki se razlikuje od podlage, v črkah, ki so velike najmanj 5 mm, tisk pa mora biti širok najmanj 0,4 mm.

Prepovedana je izdelava in prodaja tobačnih izdelkov, ki na embalaži nimajo v slovenskem jeziku natisnjenega opozorila z naslednjo vsebino: “Minister za zdravstvo opozarja: Kajenje je zdravju škodljivo”.
Prepovedana je izdelava in prodaja tobačnih izdelkov, ki na embalaži poleg opozorila iz prejšnjega odstavka nimajo v slovenskem jeziku natisnjenega še enega od naslednjih opozoril:

“Minister za zdravstvo opozarja:

– kajenje ubija;
– kajenje povzroča raka na pljučih;
– kajenje v nosečnosti škoduje razvoju otroka;
– kajenje je najpogostejši vzrok srčnih smrti;
– kajenje povzroča bolezni srca;
– kajenje skrajšuje življenje”.
Opozorilo iz prvega odstavka tega člena mora biti natisnjeno na prednji ali na zadnji strani embalaže, opozorilo iz drugega odstavka tega člena pa je lahko natiskano tudi na bočni strani embalaže. Opozorili morata biti natiskani s tiskanimi črkami, ki se razločno barvno razlikujejo od podlage. Površina opozorila ne sme biti manjša od 8% površine stranice embalaže, kjer je opozorilo natisnjeno, pri čemer opozorilo ne sme biti natisnjeno na delu embalaže, ki se odpira ali na delu, ki se pri odpiranju uniči.

Prepovedano je neposredno in posredno reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov, vključno s sponzoriranjem športnih, kulturnih in drugih javnih dogodkov s strani tobačne industrije in veletrgovine, z izjemo omejenega števila določb, izrecno navedenih v 11. in 12. členu tega zakona.
Za posredno reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov iz prejšnjega odstavka se šteje prikazovanje logotipov in drugih znakov za označevanje tobaka in tobačnih izdelkov na predmetih, ki po tem zakonu niso tobačni izdelki.
Prepovedano je reklamiranje izdelkov, ki ne sodijo med tobak in tobačne izdelke, vendar s svojim videzom in namenom uporabe nesporedno vzpodbujajo k potrošnji tobaka in tobačnih izdelkov.
Objavljanje podatkov o kakovosti in drugih lastnostih tobaka in tobačnih izdelkov v strokovnih knjigah ter revijah in publikacijah, ki so namenjene obveščanju izdelovalcev in prodajalcev teh izdelkov, se ne šteje za reklamiranje po določbah tega člena.

Ne glede na določbe prejšnjega člena je reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov dovoljeno v obliki in podobi zaščitene blagovne znamke ali logotipa:
– na priboru za kajenje;
– na poslovnih prostorih gospodarskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo na debelo tobačnih izdelkov in v njih,
– na izveskih prodajaln tobačnih izdelkov in v njih.
Reklama sme zasesti največ površino sedem kvadratnih metrov.

Ne glede na določbe 10. člena tega zakona lahko proizvajalci in trgovci na debelo s tobačnimi izdelki z enkratnimi akcijami v javnih občilih obveščajo potrošnike o novih tobačnih izdelkih.
Za nove tobačne izdelke se štejejo tobačni izdelki, ki imajo zmanjšano vsebnost katrana in nikotina za 10 ali več odstotkov od istovrstnih izdelkov, ki so že v prodaji in imajo najnižjo vsebnost katrana in nikotina.

Akcija obveščanja potrošnikov iz prejšnjega člena lahko traja nepretrgoma največ 15 dni, pri čemer se za začetek akcije šteje dan prve javne objave obvestila potrošnikom. Obvestila o akcijah obveščanja potrošnikov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– obvestila ne smejo vsebovati elementov, ki bi se nanašali na mladino ali kakorkoli vzpodbujali k uporabi tobačnih izdelkov,
– obvestila se ne smejo objavljati na televiziji in radiu ter v periodičnem tisku,
– obvestila se ne smejo pojavljati na panojih, tablah, nalepnicah ali svetlobnih napisih, ki so od vrtcev in šol oddaljeni manj kot 300 metrov in znotraj športnih površin,
– obvestila ne smejo prikazovati mladih ljudi ali ljudi, ki so zaradi svojega dela ali dosežkov na področju športa, glasbe, umetnosti, gospodarstva ali politike vzor mladim,
– obvestila ne smejo prikazovati vzročne zveze med uporabo tobačnih izdelkov in uspehom v življenju,
– obvestila se ne smejo objavljati v mladinskih kinematografih, v drugih pa le po 20. uri, pri čemer lahko traja obvestilo največ 20 sekund.
Vsa pisana ali natiskana obvestila v akcijah obveščanja morajo vsebovati podatek iz 8. člena in opozorilo iz 9. člena tega zakona v obsegu najmanj 25% površine obvestila.
Obvestila, ki se pojavljajo na filmskem platnu, morajo ob koncu za najmanj 10 sekund pokazati opozorilo iz 9. člena tega zakona.
Obvestilo o škodljivosti tobaka mora biti natisnjeno na spodnjem delu sredine plakata, tako da bo zavzelo polovico leve in polovico desne četrtine plakata. Črke opozorila morajo biti berljive iz razdalje 10 metrov.

Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 15 let.
Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov iz avtomatskih naprav.
Prepovedana je prodaja posameznih cigaret oziroma drugih tobačnih izdelkov izven izvirne embalaže proizvajalca.

Prepovedano je kajenje v javnih prostorih, razen v delih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem.
Prostori, namenjeni kadilcem, ne smejo presegati 50% skupne površine posameznega javnega prostora, kar mora lastnik javnega prostora, upravljalec oziroma najemnik zagotoviti najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
V celoti je prepovedano kajenje v prostorih vzgojnoizobraževalnih in zdravstvenih ustanov.
Lastnik javnega prostora, upravljalec oziroma najemnik mora prepoved kajenja ter označbo prostorov za nekadilce objaviti na vidnem mestu.

V gostinskih objektih, kjer se gostom streže hrana (restavracije, gostilne, kavarne, okrepčevalnice in bari) se določi prostor za kadilce.
Ne glede na določbe 15. člena tega zakona velikost prostora za kadilne določi lastnik, najemnik ali uporabnik objekta. Prostor se jasno označi kot prostor za kadilce in se loči od prostora za nekadilce.
Prepovedano je kajenje v slaščičarnah in mlečnih restavracijah.

V delovnih prostorih je kajenje dovoljeno le v prostorih, ki jih določi delodajalec in ki so fizično ločeni od ostalih delovnih prostorov.
Prepovedano je kajenje v prostorih državnih organov, ki so namenjeni stikom s strankami.

Vsak zaposleni ima pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči opravljati delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen s tobačnim dimom.
Če delodajalec v primeru iz prejšnjega odstavka ne more ugoditi zahtevi zaposlenega s prerazporeditvijo v drug delovni prostor, je dolžan v delovnem prostoru zaposlenega prepovedati kajenje.

Sredstva za uresničevanje nalog iz 5. člena tega zakona se zagotavljajo v državnem proračunu.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za zdravstvo, nadzor nad izvajanjem 8., 9., 10., 11. in 14. člena tega zakona opravlja tržna inšpekcija, nadzor nad izvajanjem 15. in 16. člena zdravstvena inšpekcija, nadzor nad izvajanjem 17. in 18. člena pa inšpekcija dela.
Nadzor nad izvajanjem 8. in 9. člena tega zakona pri uvozu tobačnih izdelkov opravlja Carinska uprava Republike Slovenije.
Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da se tobačni izdelki izdelujejo in prodajajo v nasprotju z 8. in 9. členom tega zakona, z odločbo prepove izdelavo in prodajo tobačnih izdelkov.
Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da se reklamirajo tobačni izdelki v nasprotju z 10. in 12. členom tega zakona, z odločbo prepove reklamo.
Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Za izvršitev odločbe iz četrtega odstavka tega člena lahko pristojni inšpekcijski organ odredi takojšnjo odstranitev reklamnega materiala na stroške pravne osebe oziroma posameznika, ki stori prekršek v zvezi z 10. in 12. členom tega zakona.

Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če po 1. 1. 1997 izdeluje ali prodaja cigarete, ki vsebujejo več kot 15 mg katrana na cigareto (drugi odstavek 6. člena);
2. če po 1. 7. 1998 izdeluje ali prodaja cigarete, ki vsebujejo več kot 12 mg katrana na cigareto (tretji odstavek 6. člena);
3. če izdeluje ali prodaja cigarete, ki na škatlici oziroma drugi embalaži nimajo na vidnem mestu natisnjenega podatka o tem, koliko miligramov katrana in nikotina vsebuje posamezna cigareta (prvi odstavek 8. člena);
4. če izdeluje ali prodaja tobačne izdelke, na katerih podatek iz 8. člena tega zakona ni natisnjen v barvi, ki se razlikuje od podlage ter v črkah, ki niso velike najmanj 2 mm, tisk pa ni širok najmanj 0,3 mm; če opozorila iz 9. člena tega zakona niso natisnjena v barvi, ki se razlikuje od podlage ter v črkah, ki niso velike najmanj 5 mm, tisk pa ni širok najmanj 0,4 mm (drugi odstavek 8. člena);
5. če izdeluje ali prodaja tobačne izdelke, na katerih opozorilo iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ni natisnjeno na prednji ali na zadnji strani embalaže, opozorilo iz drugega odstavka 9. člena tega zakona pa na prednji, zadnji ali bočni strani embalaže; če opozorili nista natiskani s tiskanimi črkami, ki se razločno barvno razlikujejo od podlage; če je površina opozorila manjša od 8% stranice embalaže, kjer je opozorilo natisnjeno ali če je opozorilo natisnjeno na delu embalaže, ki se odpira ali na delu, ki se pri odpiranju uniči (tretji odstavek 9. člena);
6. če izdeluje ali prodaja tobačne izdelke, ki na embalaži nimajo v slovenskem jeziku natisnjenega opozorila “Minister za zdravstvo opozarja: Kajenje je zdravju škodljivo” (prvi odstavek 9. člena);
7. če izdeluje ali prodaja tobačne izdelke, ki poleg opozorila iz prvega odstavka 9. člena tega zakona nimajo na embalaži v slovenskem jeziku natisnjenega še enega od naslednjih opozoril:

“Ministrstvo za zdravstvo opozarja:

– kajenje ubija;
– kajenje povzroča raka na pljučih;
– kajenje v nosečnosti škoduje razvoju otroka;
– kajenje je najpogostejši vzrok srčnih smrti;
– kajenje povzroča bolezni srca;
– kajenje skrajšuje življenje”;
(drugi odstavek 9. člena);
8. če reklamira tobak in tobačne izdelke v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena;
9. če izvaja akcijo obveščanja potrošnikov nepretrgoma več kot 15 dni (prvi odstavek 13. člena);
10. če v akcijah obveščanja potrošnikov na pisanih in natiskanih oglasih oziroma obvestilih ne zagotovi natisa podatka iz 8. člena in opozorila iz 9. člena tega zakona v obsegu najmanj 25% površine oglasa oziroma obvestila (drugi odstavek 13. člena);
11. če prodaja tobačne izdelke osebam, mlajšim od 15 let (prvi odstavek 14. člena);
12. če prodaja tobačne izdelke iz avtomatskih naprav (drugi odstavek 14. člena);
13. če prodaja cigarete in druge tobačne izdelke izven originalne embalaže proizvajalca (tretji odstavek 14. člena);
14. če v javnih prostorih ne objavi prepovedi kajenja ter označbe prostorov za kadilce na vidnem mestu (četrti odstavek 15. člena);
15. če ne določi prostora za kadilce v gostinskih objektih, kjer se gostom streže hrana (gostišča in restavracije) oziroma ga ne označi v skladu z določbo prvega odstavka 16. člena;
16. če ne določi prostorov, v katerih je dovoljeno kajenje (prvi odstavek 17. člena);
17. če se ne ravna po odločbi iz 20. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Za prekršek iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 13. točke prvega odstavka se poleg denarne kazni izreče tudi varstveni ukrep obveznega odvzema tobačnih izdelkov, ki so predmet prekrška, za prekršek iz 12. toče prvega odstavka pa tudi odvzem avtomatskih naprav.

Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju prekrška, se kaznuje posameznik:
1. če kadi v javnem prostoru, kjer je kajenje prepovedano (15. člen);
2. če kadi v slaščičarnah in mlečnih restavracijah (drugi odstavek 16. člena);
3. če kadi v delovnih prostorih, kjer to ni dovoljeno (prvi odstavek 17. člena);
4. če kadi v prostorih državnih organov, ki so namenjeni stikom s strankami (drugi odstavek 17. člena).
Denarno kazen iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka izterja zdravstveni inšpektor, denarno kazen iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka pa inšpektor dela.

Natis podatkov iz 8. člena in opozorilo iz 9. člena tega zakona morajo izdelovalci in uvozniki tobačnih izdelkov zagotoviti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 45. člen zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74, 16/80, 25/86 in 47/86).

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.